FOTO: Ob radijskem ognjišču povezani z Madagaskarjem

Madagaskar_2015 | 25.09.2015, 07:42

Naša ekipa je bila v četrtkovem večeru Slomškovega godovnega dne (24. septembra 2015) v postojanki združenja Akamasoa, Dobri prijatelji, ki ga je ustanovil Pedro Opeka, in sicer v kraju Morondava, ki je 700 km jugozahodno od glavnega mesta Antananarivo ob Mozambiškem kanalu. Tam je nastala včerajšnja večerna oddaja Ob radijskem ognjišču in od tam so se nam oglasili tudi z jutranjim prispevkom.

Čeprav je bila vse naokrog noč in tišina, je bila naša ekipa pod vodstvom misijonarja Janeza Krmelja v hiši s sončno elektrarno ter se je javljala v oddajo Ob radijskem ognjišču.

V Morondavi sta si Marko Zupan in Izidor Šček ogledala škofijski radio, ki je podoben tistemu v škofiji Farangana, ki ga je potrebno popraviti in to je bil tudi glavni namen obiska. Jure Sešek je v svojem blogu o tem zapisal:

"Ogledali smo si radijske prostore, preverili kako je s povezavami, antenami, studijsko in ostalo opremo. Ta je bila pred leti dobavljena in zmontirana s strani istih mož, kot na radiu, ki smo mu prišli v pomoč in domuje na drugi strani otoka. Marko in Izidor sta izvedela kar ju je zanimalo, sam sem videl, da program lahko nastaja tudi v precej bolj skromnih razmerah od naših. Marko se je posvečal opremi in podrobnostim, ki bi bile lahko drugačne, bolje nastavljene, Izidor je plezal do anten, jaz pa sem poslušal program. Niso govorili, studio je bil prazen, glasbena lestvica dolga. Pravijo, da vrtijo v glavnem malgaško glasbo, kljub temu pa je v času našega obiska pela Beyonce, na predvajanje pa čakali One Direction. Ja, svet je pač kljub razlikam res velika globalna vas."

Vabljeni da si preberete celoten njegov zapis.

Je to sploh Afrika?

Misijonar Janez Krmelj je povedal, da se na mednarodnih sestankih vedno pojavlja izraz Afrika in Madagaskar. Prebivalci so po poreklu namreč iz indonezijskega otočja, nekaj tudi iz arabskega sveta. Jezik je nekaj posebnega, naučil se ga je predvsem s poslušanjem.

Malarija

Komarji pa žal prenašajo tudi malarijo, ki je precej huda, če ne pride pravi čas do zdravljenja. Najprej začnejo boleti kolena, glava, težave so s prebavo … ko se človek začne tresti, je že hudo, takrat je treba čim prej poskrbeti za zdravila. Težava je na podeželju, kjer so več ur oddaljeni od najbližje bolnišnice. Janez Krmelj je še povedal, da je na Madagaskarju največja umrljivost otrok prav zaradi malarije. Misijonarji se trudijo postavljati bolnišnice, da bi bilo zdravljenje vredno človeka.

Misijonarjev je vse manj

Včasih je bilo na 'Rdečem otoku' triindvajset slovenskih misijonarjev, zdaj jih je osem. Nekateri so zboleli in so morali domov, novih na žalost ni. Janez Krmelj se je spraševal, kako bo s slovenskim misijonom, če ne bo novih, mlajših in zagretih misijonarjev. Projekti so taki, da jih brez slovenske pomoči ne mogoče peljati naprej.

Življenje evangelija za delo z ubogimi

O velikem pomenu slovenskih misijonarjev na Madagaskarju sta spregovorili tudi domačinki Veronika in Onorina, ki sodelujeta pri združenju Akamasoa in sta med drugim tudi zapeli pesem o miru in slogi. Dejali sta, da je pri Pedru Opeki opaziti, kako je dolgo živel evangelij in ko je v duhovnem življenju začutil, da mora pomagati revnim in bolnim, se je odločil iti na to pot. Peter Opeka je znan po vsem Madagaskarju in po vsem svetu zaradi svojega dela – naredil je pravi čudež, ne le z zidavo zgradb, ampak ker je rešil številna človeška življenja.

Za zaključek sta nekaj svojih opažanj o Rdečem otoku podelila tudi tehnika Marko Zupan in Izidor Šček. Marko je presenečen nad veliko revščino, na drugi strani pa je videti kontrast, ko prideš v Akamasoo Pedra Opeke. Izidorja in njegov fotoaparat pa so prevzeli otroci.

Veronikina zgodba

V Sinočnji oddaji "Ob radijskem Ognjišču" smo slišali nekaj zgodb, ki so srčno, res življenjsko, povezane s slovenskimi misijonarji na rdečem otoku, nismo pa slišali zgodbe šestnajstletnega dekleta s smetišča, ki nam jo je razkrila v današnjem jutranjem oglašanju: "Tri leta sem bila stara, ko sem prišla k Pedru Opeki na smetišče, starši so bili v hudi stiski in nikakor se nismo mogli prebiti na zeleno vejo. Oče Peter nas je najprej dal v šolo, starši pa so začeli takoj z delom. V naši družini je devet otrok in vsi po zaslugi Očeta Petra obiskujemo šolo. Sama sem jo že zaključila, saj sem ravnokar uspešno maturirala. Zdaj pomagam pri delu Očetu Petru, delam v sprejemnem centru."

Zgodbe, podobne Veronikini, bomo slišali tudi v nedeljo, ko bomo prisotni na štiridesetletnici duhovništva Pedra Opeke, ki je tolikim pokazala Večno luč, pa je v jutranjem oglašanju sklenil Jure Sešek.

Popoldne ob 14.45 pa nam je jure predstavil zanimivega misionarja p. Jeremyja. Prisluhnite posnetku!