Narod, ki šteje manj kot dva milijona ljudi, si ne zna ploskati
Nataša Ličen
Naslovna misel morda razloži napetosti, ki jih občasno začutimo v odnosih med državljani v našem narodu, po drugi strani pa tudi zastavlja vprašanja in spodbudi razmišljanje, kako bi lahko zaživeli v boljšem sožitju. V Sloveniji se med seboj velikokrat oviramo, in to je žalostno, je dejal slikar Zmago Modic, ki je v pogovoru za radio Ognjišče predstavil izvor in motive za svoje ideje in inštalacije, ki jih ob podpori mestne uprave lahko uresničuje z namenom olepšati prestolnico in jo narediti privlačnejšo tudi za tuje obiskovalce.
Največji projekt na svetu, ki bo stal le evro in pol
S slikarjem Zmagom Modicem smo v rubriki »Ni meje za dobre ideje« opisali letošnjo novost v ponudbi Ljubljane. Na Prešernovem trgu je slikar poskrbel, da je slovenska prestolnica edino mesto z lastnim vremenom. V središču mesta je na višini dvajsetih metrov napeljal štirideset metrsko plastično cev z razpršilcem. Na padavine in obvezno uporabo dežnika okoli deževnega dela trga opozarjajo tudi posebni prometni znaki. Gre za avtorski projekt Zmaga Modica, ki ga je poimenoval Področje lastnega vremena, nastal pa je v sklopu Poletja v Stari Ljubljani. Blag dež je v razgretem poletju skrbel za to, da se mimoidoči niso preveč segreli. To pa ni edina dejavnost slikarja Modica v letošnjem Poletju v Stari Ljubljani, saj bo, kot je že v navadi, na svoja platna tudi letos skušal ujeti čim več dogajanj, ki se bodo v poletnih mesecih zvrstili v slovenski prestolnici. Kuje pa seveda že nove načrte. O eni od novih idej je bil zelo skrivnosten. Zmago Modic: »To ni projekt nadutosti, ampak gre za razmišljanje v mejah človeka. Bom vesel, če se bo uresničil. Več kot to ne izdam, morda dodam še to, da bi bilo dobro, če bi zanj pridobili evropska sredstva. Idej je ogromno, veliko manj je izvedljivih. Nekaj jih bomo pa vendarle uresničili. Med pomembnejšimi je ta in to že lahko razkrijem, da se bo brunarica ob parkirišču živalskega vrta, ob kateri zdaj večinoma le urinirajo, spremenila v mini Zoo-galerijo. Menim, da si tudi živali zaslužijo priložnost. Kakšna je ideja? Verjamem, da bo marsikdo komu za rojstni dan namesto bonboniere raje kupil risbo jazbeca od recimo novopečenega slikarja, ki še ni »renomiran«, za primeren denar. Odnos do živali bi rad, da se stopnjuje. Gre za otroke kot odrasle. Vsi, ki imajo ta čut mislim, da bodo veseli tega trenutka. Tudi umetnikom, slikarjem je ideja všeč in mislim, da jih ne bo treba posebej vabiti in se bodo sami odzvali. Zagotovljen bo dostop do dobrih likovnih originalov.«
Zmago Modic: »Kreativnost je v ljudeh po eni strani spontana, po drugi pa je ves čas v zavesti človeka. In, ko se pojavi neka potreba, potem pride ideja naravnost iz podzavesti, se ustvari, materializira tako rekoč. Slovenska pokrajina je čudovita, pri ostalem se pa zapleta. Prepričan sem v izjemno kreativnost posameznikov v Sloveniji. Številni se z nečim ukvarjajo, s poezijo, slikanjem, … . Osebno cenim kmeta, ki zna vzgojiti zelje kot je prav ali pobožati kozo, kot je prav. Tu je doma umetnost. Saj umetnosti kot presežka ni, ker je vse zgolj človeško, tu ne gre čez. V svetovnem merilu pa so narodi, ogromni in zelo razviti, po drugi strani pa komaj pismeni. Pri nas pa je zanimanja za kulturni moment precej, pa naj gre za pisanje, slikanje ali glasbo. Ljudje naj si upajo poiskati v sebi ta navdih, preveč se ženemo za materialnim. Ljudje tega časa smo navzven zelo nečimrni, nimamo pa dovolj razvite lastne notranjosti, da bi sploh zašli v kreativnost. S tem pa se kreativnost vse bolj oddaljuje. Toda, jaz sem prepričan, da ta potreba po ustvarjanju tiči v človeštvu in se ni za bati, ko bo kriza minila, bo spet prišel razcvet."
Vabljeni k poslušanju četrtkovih rubrik "Ni meje za dobre ideje", ob 9.15.
