VIDEO: Na Ptujski Gori začeli 7. kolesarsko romanje od Marije k Mariji

| 04.09.2015, 10:38 Blaž Lesnik

Pri Mariji Zavetnici s plaščem na Ptujski Gori smo začeli letošnje kolesarjenje od Marije k Mariji, ki nas vodi po „deželi klopotcev“ do svetišča Marije pod Logom v Turnišču. Tam bo v nedeljo slovesno praznovanje zlatega jubileja revije Ognjišče in srečanje Prijateljev Radia Ognjišče.

Radijski sodelavci smo tokrat na romanje povabili sodelavce Založbe Ognjišče in tednika Družina. V letu posvečenega življenja bomo na kolesarski romarski poti srečevali različne redovne skupnosti od minoritov, križnikov in salezijancev, do kapucinov in klaris. Obenem bomo spoznavali lepoto Dravskega in Ptujskega polja, Jeruzalemskih goric, Prlekije in Prekmurja, ki se v jesenskem času ponašajo s številnimi sadovi zemlje.

Na romanju bomo odkrivali dediščino in sledi znanih osebnosti

Tradicionalno kolesarsko romanje od Marije k Mariji pred praznikom njenega rojstva začenjamo že 4. septembra in ga bomo končali v nedeljo, 6. septembra, saj je praznik zamaknjen v prihodnji teden. Za izhodišče smo izbrali osrednjo Marijino božjepotno svetišče v mariborski nadškofiji, Ptujsko Goro. Od tam se vrstijo postaje prvega dne: Videm pri Ptuju, Šturmovec, Velika Nedelja, Ormož, Jeruzalem, Terman, Ljutomer in Veržej. Opoldne je na programu molitev Angelovega čaščenja v cerkvi Sv. Trojice v Veliki Nedelji. Na začetku poti bomo spoznavali minorite, čez dan viteški red križnikov in zvečer salezijance. Ves dan bomo med vinogradi. Spoznavali bomo kraje in ljudi, utrjevali povezanost s poslušalci, pa tudi med seboj. Odkrivali bomo dediščino tega dela domovine in se spominjali znanih osebnosti od duhovnikov Janeza Janžekoviča, Petra Dajnka, Franca Ksaverja Meška, škofa Ivana Tomažiča in misijonarja p. Miha Drevenška, do ljudske pisateljice Erne Meško, pionirja slovenskega filma Karla Grosmanna, jezikoslovca Frana Miklošiča in skladatelja Slavka Ostrca. Za petkov zabavni večer pa bomo skupaj, če boste spremljali naš progam.

Kje bomo danes romali?

Domačini se nam lahko pridružite tudi na naših postojankah, ob javljanjih in pri svetih mašah. Prvi dan (petek, 4. septembra) bomo naše romanje začeli s sv. mašo ob 8. uri v baziliki na Ptujski Gori. Javljanja pa si bodo sledila ob naslednjih urah:

09.50 Videm pri Ptuju

12.00 Velika Nedelja (opoldanska molitev in javljanje)

12.45 Ormož

14.10 Jeruzalem

16.00 Dvorec Temnar

17.05 Ljutomer

21.00 Veržej (Petkov zabavni večer v živo)

8.40: Romanje se je začelo s sveto mašo na Ptujski Gori

Sveto bogoslujžje je daroval minorit p. Milan Holc. V pogovoru z Jožetom Bartoljem je spregovoril o pestrem in bogatem romarskem utripu med velikim in malim šmarnom ter se dotaknil tudi reliefa na 'gori milosti', kjer je pod Marijinim plaščem upodobljenih 82 oseb, za enega ali dva pa je še prostora, Marija pa tudi ne gleda na ljudi pod plaščem - ti so že na varnem, ampak na tiste, ki prihajajo.

9:50 Kolesarji priromali do Vidma pri Ptuju

S kitaro in pesmijo jih je sprejel tamkajšnji župnik p. Janez Ferlež, ki je opozoril, da je to rojstni kraj pokojnega misijonarja p. Miha Drevenška, pa tudi misijonarja Martina Kmetca, ki deluje v Istanbulu. Vač lahko slišite v posnetku radijskega javljanja.

Kako je minil prvi dan kolesarskega romanja

Kolesarko romanje smo začeli že v Ljubljani z jutranjim kvizom, ki ga je v studiu pripravil Matjaž in molitvijo za blagoslov na naši poti v radijski kapeli. Nepogrešljiv kombi z Matejem za volanom in še en avto, s katerim se je Izidor pozneje vrnil v Ljubljano, sta po šesti uri odpeljala proti Štajerski. Nataša, Tanja, Urša, Andrej, Blaž, Jože in Tone smo si lahko za nekaj časa še oddahnili. Pred ptujskogorsko baziliko so nas pričakli prvi prijatelji Radia Ognjišče iz Lovrenca na Dravskem polju in od dorugod. Tam je bil tudi Alen s svojo sestro, ki je bila naš vodič prvi del kolesarske poti. Pri maši, ki jo je ob osmi uri daroval p. Milan Holc, so se nam prdružili še Tadej, Bernarda in Ksenja z Družine ter Ani in Janez iz knjigarne Založbe Ognjišče iz Kranja. Bratje minoriti so nas po maši povabili še v svojo obednico na čaj in kavo in romanje se je začelo.

Spust s Ptujske gore v ne preveč obetajoče jutro po cesti skoraj brez prometa poti proti Vidmu, nam je dal pogum in upanje, da bo šlo. Pri prvem postanku pred župniščem v Vidmu smo se lahko prepričali, da smo našli svoj prostor pod plaščem Marije Zavetnice s Ptujske gore, ki bo poskrbela, da ne bomo mokri. P. Janez Ferlež je prinesel kitaro in skupaj smo zapeli nekaj pesmi. Ustavili smo se še pri cerkvi Sv. Vida, kjer stoji spomenik misijonarja p. Miha Drevenška. Upodobljen je s svojo kapo, ki je bila njegov razpoznavni znak. V kapeli, ki stoji za cerkvijo, želijo minoriti sčasoma urediti njegov muzej. Pot smo nadaljevali po ravnini proti Dravi in se ustavili v Šturmovcih pri Alenovi teti, kjer nas je pričakala pisana druščina. Njihova dobrodušnost, pa tudi kisla juha sta nas okrepčali za precejšen kos poti.

Pot smo nadaljevali po Dravskem polju, nekaj časa tudi po precej prometni cesti Ptuj – Ormož. Do Velike Nedelje smo se že pošteno nabrcali postanek pri romarski cerkvi Sv. Trojice, kjer naj bi imeli opoldansko molitev, nam je prišel prav. Pred cerkvijo nas je pričakal prior križniškega reda p. Janko Štampar. Na terenu se mora marsikaj podrediti tehniki, zato smo imeli opoldansjko molitev v dvorani Sv. Elizabete v križniškem samostanu, kjer je bila povezava z ljubljanskim studijem še zadovoljiva. P. Janko nam je povedal marsikaj zanimivega o križniškem redu; o tem, kako so prišli na ptujski konec, kakšno je bilo njihovo poslanstvo, da so se naselili tudi Beli krajini, pa tudi o današnjem življenju njihove skupnsoti v Sloveniji in drugih evropskih državah. Tudi o svojih podvigih je spregovoril: od študentskih let, ko je ustanovil nogometno ekipo bogoslovcev oziroma duhovnikov, obvlada karate, leti z motornim zmajem, se potaplja, predvsem pa skrbi za skupnost križnikov pri nas, za vzgojo novih patrov in za gospodarstvo reda. Tudi v Ormožu nas je pričakal križnik p. Drago. V cerkvi sv. Jakoba hranijo dragocen kip Marije z Jezusom, delo istega avtorja, ki je napravil reliefno podobo ptujskogorske Marije.

Jeruzalemske gorice s svetiščem Žalostne Matere Božje v Jeruzalemu so bile naslednji cilj našega potovanja. Doživeli smo njihove klance, ki so jim sledili spusti, predvsem pa številne vinograde, s katerimi so pokrite. Bogato obložene trte so nas vabile z leve in desne. Velikanski klopotec, ki je bil sicer zavezan, je zapel prav za nas. Cerkvica na Jeruzalemskem gričku, ki kraljuje nad goricami, nas je nagovorila s svojo bogato zgodovino. Seveda ne brez tamkajšnjega župnika, ki se nam je ponudil za vodiča v nadljevanju poti, in prijazne sivolase mežnarice, ki je znala povedati marsikaj zanimivega. Posest miru, tako domačini imenujejo ta kraj. Naslednja postaj je bila vonska klet Temnar, sicer v lasti križnikov, oskrbuje pa jo prijazna družina. Tam nam je p. Janko postregel s kosilom in tako okrepljeni smo nadaljevali pot proti Ljutomeru, središču Prlekije. V izredno živahni župniji sta nas pozdravila kaplan in župnik s svojimi sodelavkami. Domačin pa nam je predstavil bogato dediščino tega kraja, ki se ponaša s prvim slovenskim taborom, Miklošičem, kasaškim klubom in še čem. Ostal nam je še ravninski del kolesarskega romanja do Veržeja, kjer smo gostje Marianuma in tamkjašnje salezijasnke skupnosti. Tu začenjamo tudi drugi dan kolesarjenja s sveto mašo v kapeli Marije Pomočnice.

Oglejte si večji zemljevid 1. dne letošnjega kolesarskega romanja!