Mineva leto dni od začetka napada na Islamsko državo
Rok Mihevc
Mineva leto od začetka napada ZDA in arabskih zaveznikov na cilje Islamske države v Siriji. V kakšnem položaju so trenutno islamski skrajneži in kakšne posledice je napad prinesel, smo za komentar povprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede Bogomila Ferfilo.
Najprej spomnimo. Napadi na položaje Islamske države v Siriji so bili pričakovani, saj jih je v sklopu okrepljene strategije boja proti islamskih skrajnežem takrat napovedal ameriški predsednik Barack Obama. Pri tem je ZDA na pomoč priskočilo pet arabskih sunitskih držav s Savdsko Arabijo na čelu, obenem pa so Američani obstreljevali še cilje Al Kaidinih teroristov v Siriji.
Profesor Bogomil Ferfila opozarja, da tako imenovana vojna poteka brez vojakov na terenu, torej samo z bombnimi napadi. »Dejstvo je, da velikih premikov ni. Sigurno je, da so bombni napadi oslabili Islamsko državo in so spremenili njeno taktiko bojevanja in država ne more uporabljati zaplenjenih tankov in oklepnih vozil, ki so jih zaplenili iraški vojski v širjenju njenih meja. Dejstvo pa je, da gre trenutno za »status quo.«
Meje islamske države se ne spreminjajo, nekoliko so jo razširili le proti iraških Kurdom, a so jih ti potisnili nazaj. »Kar seveda kaže na to, da nekih hitrih rezultatov ne bo, edini pravzaprav najbolj zanesljivi borci proti Islamski državi so Kurdi. Vendar tu je pa ta nesrečni problem nesrečnih Kurdov, ko ZDA igrajo in celoten svet dvolično vlogo proti njim. Konkretno gledano, Kurdom ne dajejo težkega orožja. Bi jim ga dali za boj proti ISIS, vendar se ve, da bi ga Kurdi potem lahko uporabili za boj za svojo neodvisnost, to pa pa je vprašanje, ki se ga Američani ne upajo lotiti. Glavni razlog za to je, da je alfa in omega Bližnjega vzhoda in ameriške politike vloga Turčije.«
Begunska kriza
Posledica vojne na Bližnjem vzhodu je tudi begunska kriza, katere val ne pojenja. Ferfila meni, da je kriza razkrila nepripravljenost in neodzivnost Evropske unije. »Tragedija je v tem, da je bil čas opozarjanja zelo dolg. Ta val ni od danes. Ta val poteka preko Sredozemskega morja v Italijo že leta. Ta val beguncev je nekontrolirano pljuskal že dolgo časa in Evropa ni naredila nič. To seveda kaže na neke velike izzive, ki so pred Evropsko unijo.«
Problematiko je potrebno nujno urediti in to takoj, opozarja Ferfila. »V luči sedanjih razmer mora redefinirati azilno politiko, zlasti pa politiko do imigrantov. Zdaj vidim, da počasi prodirajo ideje, da se mora imigracijska politika začeti na zunanji meji Evropske unije. Ta kaos, da sto tisoče nesrečnih migrantov hodi po evropskih državah, je seveda nevzdržno in neprimerno. Edina rešitev tu je vzpostavitev begunskih in ekonomsko migrantskih centrov v državah, iz katerih begunci prihajajo.«
