Nemška kanclerka si želi solidarnostno in pošteno porazdelitev beguncev
Rok Mihevc
Begunska kriza, ki je zajela Evropo, je pretekli konec tedna za nekatere begunce minila v znamenju prvih uspehov. Nekaj jih je namreč že dosegla Nemčijo, ki za mnoge predstavlja ciljno destinacijo. Madžarska je medtem odprla nov begunski center, v Nemčiji pa se je sinoči sešla vladajoča koalicija, ki je iskala vzdržne rešitve o aktualni problematiki.
Na izrednem zasedanju se je včeraj sestala nemška koalicija krščanskih demokratov in socialdemokratov. Poslanci so se dogovorili, da bo vlada v prihodnjem letu za pomoč beguncev namenila šest milijard evrov. A ob tem kanclerka Angela Merkel zahteva tudi večja prizadevanja Evropske unije pri reševanju te problematike. Solidarnostna in poštena porazdelitev beguncev je po njenem mnenju nujna. Hkrati pa je opozorila, da bo ta rekordni val beguncev - trenutno jih je v Nemčiji 20 tisoč, letos jih pričakujejo še 40 – krat toliko - zagotovo spremenil državo v prihodnjih letih. "Želimo pa si, da bi bile te spremembe pozitivne, in verjamem, da to lahko dosežemo," je dodala. Pri tem se je odzvala tudi na pohvale mednarodne skupnosti, ker se je preko konca tedna odločila odpreti meje za tisoče beguncev, in poudarila, da si pohvale zaslužijo predvsem Nemci, ki so te ljudi sprejeli.
Naval beguncev je tako močno obremenil lokalne skupnosti in to od vlade terja vse več sredstev za namestitev teh ljudi. Trenutne razmere so najbolj kritične na Bavarskem. Premier te deželne vlade opozarja, so na robu svojih zmogljivosti. „Dogovoriti se moramo o tem, da Nemčija ne zmore sama sprejemati beguncev iz vsega sveta, Evropska unija pa ima 28 članic. Nobena družba ne more dolgo zdržati v takih razmerah. Seveda želimo pomagati, ampak želimo si tudi pravičnosti.“
Medtem Avstrija že razmišlja o vnovičnem zaprtju meje, ki jo je po dogovoru z Berlinom odprla v soboto, da bi omogočila beguncem, da pridejo v Nemčijo. Kancler Werner Faymann je napovedal, da se bo mejni nadzor na meji z Madžarsko znova vzpostavil, s tem pa bo Avstrija počasi odpravila izredne ukrepe. To pomeni, da bo država spet preverjala dokumente migrantov. A kdaj bo to, še ni znano.
Solidarna bo tudi Francija, je dejal predsednik Francois Hollande in tako napovedal, da bo država v naslednjih dveh letih lahko sprejela 24 tisoč prebežnikov. Ponudil se je tudi, da bi Francija lahko gostila mednarodno konferenco o najhujši begunski krizi v Evropi po drugi svetovni vojni.
Tudi naš predsednik vlade Miro Cerar se je včeraj odzval na begunsko problematiko. Če se bo begunska kriza razširila do te mere, da bo težko obvladljiva, kar se na nekaterih točkah že dogaja, Cerar vendarle dopušča možnost, da bi Slovenija pristala na obvezne kvote ob solidarnostnem pristopu vseh članic EU.
"Želim si, da bi čim prej prišlo do ponovnega srečanja na evropski ravni, za kar so potrebne predpriprave, Evropa pa mora najti skupni jezik glede begunskega vprašanja. To je hud preizkus za Evropo, ampak mislim, da moramo to videti ne samo kot humanitarno krizo, temveč tudi kot priložnost, ki se ob tem ponuja. Verjamem, da bomo imeli okrog tega konstruktivno razpravo," pravi Cerar.
Premier, ki verjame, da bomo kos izzivom, čeprav ne vemo, kakšen val beguncev utegne priti v Slovenijo, je ob tem napovedal, da se bo v prihodnjih dneh tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar udeležila srečanja na evropski ravni na to temo. Tega srečanja se bo verjetno udeležil tudi sam. Ob tem je Cerar spomnil, da je že zunanji minister Karl Erjavec nakazal, da smo v Sloveniji na tem področju odprti glede na razmere, ki se vsakodnevno spreminjajo.
O begunski krizi bodo popoldne govorili tudi evropski poslanci v Strasbourgu, ki začenjajo novo zasedanje, prvo po počitnicah. Kriza naj bi bila v sredo s predstavitvijo novega načrta za prerazporeditev beguncev tako v središču nagovora predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja kot razprave poslancev.
