Karitas pomaga beguncem, a ne pozablja na stiske Slovencev
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Pobuda za pomoč beguncem in prebežnikom, ki prihajajo na slovensko-hrvaško mejo, še vedno velja, poudarjajo na Slovenski Karitas. Ob tem zagotavljajo, da se ob stiskah migrantskih družin zavedajo tudi vsakodnevnih naraščajočih finančnih in socialnih stisk več tisoč slovenskih družin. Zato se skrb Karitas na tem področju na račun pomoči beguncem nikakor ne zmanjšuje, prisotna je ves čas.
Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic je v nedeljski oddaji Karitas prvi sprejem beguncev in prebežnikov pred dnevi s strani humanitarnih organizacij ocenil kot dober, prav tako je bilo dobro sodelovanje s policijo na meji. Vse to, »da so v službi človekovega dostojanstva, pa je del poslanstva« karitativnih delavcev, je dodal. Pri namestitvah v sprejemnih centrih so po Jerebicovih besedah dobro vlogo odigrale vse vključene Škofijske Karitas.
Velik razlog za to, da kakšni migranti postanejo nemirni, nestrpni ali celo nasilni, je po prepričanju sodelavca Karitas Petra Tomažiča dejstvo, da morajo na nekem kraju, najtežje je to na meji, čakati več ur, tudi po več dni, v negotovosti in nerazumevanju, kaj se bo z njimi zgodilo. Položaj je v takšnih okoliščinah zelo olajšal prevajalec, ki te dni pomaga Karitas in drugim humanitarnim organizacijam. »Njihov cilj je jasen, želijo priti tja, kamor so jih povabili,« kar pa je Nemčija, saj kot je znano, je pripravljenost sprejeti begunce pred časom odkrito izrazila nemška kanclerka Angela Merkel.
Po Tomažičevih izkušnjah in informacijah so bili ljudje zelo »hvaležni« za pomoč in hrano, ki so ju bili ob prihodu v Slovenijo deležni. Je pa poudaril, da »tam, kjer stvari niso urejene, se lahko tudi hitro zapletejo, tako smo včasih priča prizorom smeti, včasih pa lahko čisto banalna stvar marsikaj uredi«. Potrebna je neka organizacija med vsemi, ki tam pomagajo, »in trudimo se, da jim ponudimo, da vzamejo res tisto, kar potrebujejo, da jih ne bombardiramo z nečem«. Zatrdil je, da tam, kjer imajo begunci dovolj informacij o tem, kaj se dogaja, in vedo, kaj jih čaka, so pripravljeni in pomirjeni. »Lahko pa se poskušamo vživeti v to, kaj bi se zgodilo s Slovenci, če bi nas na neki nogometni tekmi zadrževali par tisoč ljudi, dva dni … prepričan sem, da se nekateri ne bi nič drugače obnašali.«
Kot je spomnil generalni tajnik, so bile v teh razmerah zelo dobrodošle besede ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta in Komisije Pravičnost in mir. Ob tem je pozval poslušalce, da je prihod beguncev priložnost za nas, »da se učimo strpnosti, solidarnosti in čutenja«.
