Pregled domačih dogodkov od 11. - 18. 9. 2015

Cerkev na Slovenskem | 19.09.2015, 07:00 Marta Jerebič

Begunci že trkajo na vrata Slovenije. A ta bi se morala ukvarjati tudi z nujno potrebnimi strukturnimi reformami. Na cerkvenem področju omenjamo molitveni dan za duhovne poklice, redovniški dan in predstavitev slovenskega prevoda papeževe okrožnice o okolju. Kultura je bila zaznamovana z državnim praznikom vrnitve Primorske k matični domovini in slovesnostjo v Črenšovcih, kjer so odkrili spomenik vsem, ki so padli v drugi svetovni vojni ali so bili žrtve povojnega nasilja. Šport pa je zaznamovala naša košarkarska reprezentanca, ki se je poslovila od evropskega prvenstva.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Begunci

Vlado v teh dneh v veliki meri zaposlujejo tudi begunci. Ker se razmere iz ure v ure spreminjajo, bomo na kratko povedali le to, kako je Slovenija na begunce pripravljena. »Vlada ima zadeve pod nadzorom,« je poudaril premier Miro Cerar, ki je zadovoljen z medresorskim sodelovanjem na tem področju ter tudi vključenostjo nevladnih organizacij in občin v reševanje krize. Od organov v sestavi obrambnega ministrstva se v priprave na prihod migrantov za zdaj vključuje le uprava za zaščito in reševanje, ki izdeluje operativne načrte. »Mislim, da smo ob vrsti izrednih dogodkov v preteklosti dokazali, da smo sposobni povezovanja in sodelovanja, da smo solidaren in humanitaren narod, mislim, da bomo lahko brez pomoči Slovenske vojske na takšen način kot v ostalih državah zagotovili pomoč beguncem,« je prepričana obrambna ministrica Andreja Katič in dodala, da bo Slovenska vojska po potrebi pomagala zgolj z nudenjem logistične podpore.

Na večje število beguncev se pripravljajo tudi humanitarne organizacije. Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic: »Pripravili smo 5 tisoč paketov, ki čakajo na petih točkah v škofijah in se lahko takoj pripeljejo v nek center.« Karitas zbira denarna sredstva, pa tudi hrano in oblačila in druge stvari, ki jih bodo begunci potrebovali.

Pismo Cerarju in Janši

Slovenija pa se v tem času ne nahaja samo pred izzivom beguncev, ampak tudi številnimi drugimi izzivi, s katerimi se sedanja vlada ne zna najbolje spoprijeti. Ni sistemskih ukrepov in ni modernizacije, ki bi državo končno iztrgali iz zastoja in jo vrnili na pot razvoja k pravični, uspešni, ugledni, skratka normalni srednjeevropski državi. Tako so zapisali v pismu posamezniki, kot so dr. Matej Avbelj, dr. Dimitrij Rupel, dr. Žiga Turk, dr. Aleš Maver, dr. Egon Zakrajšek in drugi. Ob koncu pisma predlagajo povezovanje med Stranko modernega centra in Slovensko demokratsko stranko, saj gre za stranki, od katerih volivci pričakujejo največ odgovornosti, največ državniškega obnašanja. Premier in predsednik SMC Miro Cerar je dejal, da je seznanjen s pobudo, a je za zdaj še ne more konkretneje komentirati. Prvak SDS Janez Janša pa je na Twitterju pobudo označil za zanimivo. Kaj podpisniki pisma konkretno pričakujejo od njiju, pojasnjuje Mark Boris Andrijanič: »Pričakujemo resen razmislek o tem, kako bi lahko s tesnejšim sodelovanjem in veliko razvojno koalicijo prebrodili krizo in uspešno naslovili vse izzive – in teh je veliko, ki sedaj čakajo Slovenijo.«

Kršitve človekovih pravic v sodnih postopkih

Eden od izzivov so gotovo kršitve človekovih pravic v sodnih postopkih, ki jih je v primeru Slovenije ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice. V večjem delu opozicije so v sredini razpravi v državnem zboru ocenjevali, da ugotovljeno število kršitev kaže na alarmantno stanje v pravosodju, zaradi česar bi bile nujne korenite reforme. Eva Irgl (SDS): »Potrebno je vzpostaviti odgovornost v sodstvu, odpravljanje okoliščin, ki vzbujajo videz pristranskosti, dvom v neodvisnost sodstva, poštenost sodnih postopkov ter dvigniti zaupanje ljudi oziroma javnosti v sodstvo oziroma celotno pravosodje.«

Gospodarske reforme

Reforme potrebuje tudi gospodarstvo, a ne takih, kot si jih želi trenutna vlada in sindikati. Goran Novković z Gospodarske zbornice Slovenije je v oddaji Pogovor o opozoril, da bi bil dvig minimalne plače, ki ga zahtevajo sindikati, socialni avtogol za državo, saj bo povzročil odpuščanja delavcev. GZS namesto redefinicije minimalne plače predlaga razbremenitev plač, davčno prestrukturiranje, skratka potrebne reforme, ki bi jih morali začeti izvajati že kmalu po začetku krize leta 2008, ko država še ni bila tako zadolžena. „Konsolidiran javni dolg je tedaj znašal osem milijard evrov, danes smo zadolženi za trideset milijard evrov. Če ne bomo ustvarili rezerve in bomo imeli čez leto ali dve spet kakšno krizo, ne bomo mogli tako milo ublažiti teh posledic,“ je povedal Novković.

CERKEV

Molitveni dan za duhovne poklice

V ljubljanski nadškofiji ter koprski, celjski in murskosoboški škofiji je prejšnjo soboto potekal molitveni dan za duhovne poklice pod geslom „Lepo je biti s Teboj, Jezus“. Duhovniki, redovniki, redovnice in verniki so se zbrali na Brezjah, Sveti Gori pri Gorici, v Petrovčah in Turnišču.

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na Brezjah posvečenim zaželel »da bi bili vsi od škofov do redovnikov, redovnice, res z žarom to, kar smo. Da ne bi zašli v stereotipe, naveličanosti ...«

Škof Jurij Bizjak pa je na Sveti gori prav tako poudaril, kako nujno potrebna je molitev za nove redovne in duhovne poklice: »Naša dežela je suha in žejna, brez vode, poklicev. Hrepenimo, prosimo Gospoda, naj nam jih pošlje, kakor pošlje dež ob svojem času. Naj padejo njegova semena po naši deželi, semena njegovih poklicev, ker je lepo biti z Gospodom.«

Redovniški dan

Na Rakovniku je v sredo potekal 41. redovniški dan z geslom: "Za vas živim". Sveto mašo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je redovnikom in redovnicam zaželel, naj njihovo posvečeno življenje »v letu Bogu posvečenega življenja dobi nove spodbude in rojeva resnično duhovno pomlad v bogastvu karizem in služb, ki jih Božji duh budi in poživlja v svoji Cerkvi ... Posebno smo vam hvaležni za zvesto pričevanje in življenje v luči in moči evangeljskih svetov: čistosti, uboštva in pokorščine, ki so v vseh časih in še posebej v našem času tako aktualni in potrebni ... Kristjani in še posebej redovne skupnosti smo na poseben način poklicani, da Jezusov evangelij ne le beremo in oznanjamo, ampak živimo.« Škof Lipovšek je opozoril tudi na nekatere probleme: »Tu mislim predvsem na problem duhovnih poklicev, problem staranja duhovniških in redovniških vrst in na vse mogoče vplive, ki jih s seboj prinaša miselnost porabniške in sekularizirane družbe, še posebej način življenja, kakor da Boga ni.«

Rešitev je nova evangelizacija, je poudaril škof Lipovšek. Po maši je sledilo še predavanje dr. Alojzija Slavka Snoja.

Košaki

Župnija blaženega škofa Antona Martina Slomška, Maribor Košaki praznuje. Pred leti je zašla v hude težave, saj se je nova župnijska cerkev znašla v stečajni masi propadlega podjetja SCT. Ustanovi za Slomškovo cerkev pa je sedaj uspelo odkupiti terjatev do župnije. Župnijski upravitelj Igor Novak je povedal, da morajo denar zbrati v treh mesecih. »Sredstva za poravnanje dolga so prispevale in bodo prispevale različne cerkvene ustanove iz cele Slovenije in tudi verniki.«

Košaška cerkev je sicer vrata vernikom pred časom že odprla, a jih do dokončne podobe, kot so si jo zamislili, ostaja še kar nekaj dela. Za nakup opreme in dokončanje del bodo po ocenah župnijskega upravitelja Novaka potrebovali še vsaj 300.000 evrov, enaka vsota je potrebna za poravnavo terjatve.

Papeževa okrožnica o okolju tudi v slovenščini

Založba Družina je v četrtek predstavila slovenski prevod papeževe okrožnice o okolju. Po besedah nadškofa Stanislava Zoreta papež v njej skrb do okolja izenači s skrbjo do človeka. »Ker je stvarstvo sad, konkreten izraz, beseda Božje ljubezni, zato je do stvarstva enako spoštljiv, kakor do vsakega človeka, kajti vse mu govori o Bogu in zato vse postane brat, vse postane sestra," je povedal nadškof Zore.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa okrožnico vidi kot pomembno za vključevanje civilne družbe v ekološka vprašanja.

KULTURA IN DRUŽBA

Državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini

V spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947 smo v torek praznovali državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja slovesnost je bila že v soboto v Tolminu. Zgodovinar Stane Granda je za naš radio o tem, kdo je zaslužen za vrnitev Primorske, odgovoril, da zasluge ne prihajajo toliko iz Ljubljane kot iz same Primorske: »Sem malo prizadet, da se danes pozablja na delež Primorcev in da se vse pripisuje partizanskemu gibanju. Gotovo slednje ni škodilo, da se razumemo, pa vendar, če ne bi bilo boja primorskih Slovencev vse od fašizma naprej, mi Primorske ne bi dobili nazaj. Kajti primorska etnična meja je bila tisočletja najmočnejša in najbolj čvrsta.«

Granda je še opozoril, da je matica celotno slovensko etnično ozemlje, zato se mu zdi pojmovanje o »priključitvi Primorcev k matici« napačno. In čeprav dajemo poudarek na to, kaj smo pridobili, se moramo po besedah Grande zavedati izgube Trsta – ta je bil že od časa Marije Terezije najmočnejše gospodarsko središče in mesto z največ slovenskimi meščani – pa tudi izgube morja in slovenske mentalitete.

Predsednik države Borut Pahor pa je ob prazniku Primorskemu dnevniku ob 70-letnici delovanja izročil srebrni red za zasluge za prispevek k ohranjanju nacionalne pripadnosti Slovencev v Italiji, Društvu slovenskih izobražencev pa red za zasluge za skrbno in sistematično ustvarjanje prostora za dialog na študijskih dnevih Draga.

Spomenik v Črenšovcih

V Črenšovcih so prejšnji petek odkrili spomenik vsem, ki so padli v drugi svetovni vojni ali so bili žrtve povojnega nasilja. Predsednik republike Borut Pahor je ob tem dejal, da se mu zdi, da slovenski narod vse bolj čuti in razume, da sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha, ter da sprava ni spreminjaje zgodovine, pač pa je spreminjanje naše prihodnosti. „Naša država in naša domovina imata slavno prihodnost, če bomo živeli eden z drugim. Celo eden za drugega. Vsekakor pa ne eden proti drugemu. Samo kolikor bo naša družba strpna in vključujoča, bo Slovenija tudi naša skupna in edina domovina.“

Spomenik je blagoslovil murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je nato v župnijski cerkvi daroval sveto mašo za domovino. V pridigi je 2. svetovno vojno in žrtve povojnega nasilja povezal z aktualno begunsko krizo: „Begunska kriza Evropo pošilja na popravni izpit iz človečnosti, ki ga ni uspešno opravila med in po 2. svetovni vojni. Evropa še sedaj nima ustreznih odgovorov na tragiko, ki sta jo povzročila Berlinski zid in Balkanska vojna. Pojavljajo se skrajni nacionalizem, verski fundamentalizem in egoizem. Ta trojček je postal gojišče nestrpnosti in sovraštva, ki se po Evropi širi kot požar. Vrednote človečnosti so se razblinile. Na obzorju Evrope se izrisujeta propadli svetopisemski mesti Sodoma in Gomora.“

Grobišča na Arehu

Državljanska pobuda za ureditev morišč in grobišč na Arehu in svojci umrlih pa so se prejšnji petek na Pohorju poklonili tamkajšnjim žrtvam povojnih pobojev. Ob tem so znova opozorili na nujnost postavitve dostojnejšega spominskega obeležja na tem mestu. Pojasnjuje predstavnik Državljanske pobude Martin Kostrevc. »V iniciativi in svojci se strinjajo, da bi tukaj postavili kapelico. Lastnik pa ne da soglasja za gradnjo, čeprav je na njegovem ozemlju vsaj 6 grobov, če ne več.«

Lastnik zemljišča je Planinsko društvo Ruše. Kostrevc ocenju, da je na območju pokopanih od 4 do 6 tisoč ljudi, med katerimi so bili večinoma pripadniki nemške manjšine v Sloveniji in premožnejši Slovenci.

25-letnica nekdanjega ženskega taborišča za družbeno koristno delo

V Ferdrengu pri Kočevju so se v nedeljo spomnili 25-letnice nekdanjega ženskega taborišča za družbeno koristno delo. Sveto mašo je daroval kočevski župnik Damjan Štih, po njej pa sta zbrane nagovorili predsednica ljubljanskega mestnega odbora NSi Mojca Kucler Dolinar in nekdanja politična zapornica Lidija Drobnič. Slednja je opozorila, da so komunisti v preteklosti sodili krivično ter dodala, da tudi po sedemdesetih letih komunisti odločajo o pravicah krivično obsojenih.

ŠPORT

Slovenska košarkarska reprezentanca se je prejšnjo soboto poslovila od evropskega prvenstva v Franciji. V osmini finala jo je premagala Latvija s 73:66. S porazom je Slovenija zaostala za ciljem na tem eurobasketu - uvrstitvijo vsaj med prvih sedem reprezentanc, ki se bodo naslednje leto potegovale za olimpijske igre v Riu de Janeiru. Izpad v osmini finala je hkrati najslabši rezultat Slovenije na zadnjih šestih evropskih prvenstvih. Od leta 2005 do 2013 je bila Slovenija vedno med prvimi osmimi ekipami. 

"Nimam nobene zamere do fantov. Prevzemam soodgovornost za ta poraz. Mislim, da smo iz te ekipe potegnili maksimum. Vedno pa se da igrati boljše," je povedal selektor Jure Zdovc.