Slovenija nadzoruje mejo z Madžarsko
Politika | 17.09.2015, 14:11 Petra Stopar
Že od polnoči velja ukrep nadzora na slovenski meji z Madžarsko. Ta se Evropski komisiji zdi v skladu s pravili, je pa izjemen in začasen – predvidoma bo veljal deset dni. Mejni nadzor je včeraj uvedla tudi Avstrija. Na Šentilju, Karavankah in Ljubelju daljših zastojev zaradi tega ni.
V Črnomlju in Brežicah pripravljajo sprejemna centra
Doslej je večina beguncev v Avstrijo prišla iz Madžarske. A potem ko je ta zaprla mejo s Srbijo, se je njihova pot usmerila na Hrvaško, od koder bi se lahko nadaljevala proti Sloveniji. Priprave na sprejem beguncev so pri nas intenzivne, še posebej na ravni lokalnih skupnosti. Notranje ministrstvo tako v jugovzhodni Sloveniji načrtuje sprejemna centra v Brežicah in Črnomlju. Oba bodo vzpostavili takoj, ko bo potrebno. Begunce naj bi od tam vozili v notranjost, tiste, ki za to ne bi izpolnjevali pogojev, pa naj bi najkasneje v 48 urah vrnili Hrvaški.
14 Sircev zaprosilo za azil pri nas
Vodja Centra za tujce v Postojni Jože Konec je sporočil, da je štirinajst sirskih državljanov, ki so jih policisti pred tednom dni prijeli blizu Lendave, zaprosili za mednarodno zaščito. O njihovi prošnji bo odločalo notranje ministrstvo. V Centru za tujce je zdaj skupno nastanjenih 26 ljudi.
Cerar s Faymannom za hitro skupno evropsko rešitev
Da bi se Slovenija, Hrvaška in Avstrija čim bolj uskladile o ukrepanju, se je avstrijski kancler Werner Faymann danes ločeno pogovarjal s predsednikoma slovenske in hrvaške vlade. Po srečanju s premierjem Mirom Cerarjem v Ljubljani je Faymann pozval k čimprejšnjemu sklicu izrednega vrha unije, terjal je takojšnje ukrepanje, opozoril pa je tudi, da se je treba reševanja begunske krize lotiti pri koreninah in pri tem izpostavil financiranje begunskih taborišč v sirskih sosedah. Po Cerarjevih besedah je Slovenija zavezana, da varuje zunanje meje schengenskega območja: „Smo varuhi schengenske meje na meji s Hrvaško in tu nas vežejo pravila, ki jih bomo dosledno spoštovali, to je naša zaveza. Slovenija je pripravljena na nadaljnje soočanje s to krizo.“
Na Hrvaškem že več kot šest tisoč beguncev
Tudi hrvaški premier Milanović se je srečal s kanclerjem, s katerim sta se dogovorila za tesno sodelovanje obeh držav pri soočanju s krizo, nista pa govorila o morebitnih koridorjih za begunce čez Hrvaško in Slovenijo proti zahodu Evrope.
Na Hrvaško je iz Srbije od včeraj do danes do 11. ure prispelo 6200 migrantov. Po navedbah policije je v registracijskem centru Ježevo 800 ljudi, v sprejemnih centrih v Čepinu približno 400, v Zagrebu 500, v Kutini in Sisku pa skupaj nekaj več kot 100 ljudi. V sprejem se je vključila tudi vojska, ki pripravlja šotorska naselja na vzhodu. Med drugim so v Čepinu nedaleč od Osijeka odprli zapuščeno psihiatrično bolnišnico, gasilci v Zagrebu pa naj bi pripravljali namestitev v prostorih velesejma. S številko beguncev, ki so na Hrvaško prišli zunaj mejnih prehodov s Srbijo pa ni zadovoljna predsednica Grabar-Kitarovićeva, ki zahteva krepitev nadzora meje. Minister za zdravje Varga pa je pred vladno sejo novinarjem povedal, da naj bi v naslednjih dneh na Hrvaško prišlo več kot dvajset tisoč migrantov.
Na Madžarskem evropski komisar za migracije Avramopulous
Obsodil je zaprtje še zadnjega pomembnejšega madžarskega prehoda na meji s Srbijo in dejal: „Prosim za sodelovanje pri razbremenitvi pritiska beguncev na Grčijo in Italijo. Madžarski smo pripravljeni pomagati z različnimi sredstvi, smo pa ji že dodelili skoraj sedem milijonov evrov, s pomočjo katerih lahko poveča sprejemne kapacitete za iskalce azila.“
Odzval se je na včerajšnje spopade med madžarsko policijo in begunci, ki so hoteli na silo skozi mejni prehod Horgoš. Po komisarjevem mnenju uporaba solzivca in vodnih topov proti beguncem ni rešitev, s tem pa se ni strinjal madžarski zunanji minister Szijjarto, saj so po njegovih besedah begunci sami nastopili agresivno in na policiste metali opeke in kamne. „Ne smemo okrepiti meja znotraj schengna, ampak zunaj njega, saj moramo državljanom unije še vedno zagotavljati svobodna in varna potovanja,“ pa je bilo opozorilo notranjega ministra Pinterja.
Madžarska, ki je končala s postavitvijo 175 kilometrov dolge ograje na meji s Srbijo, bo tako začela ograjo graditi tudi na meji s Hrvaško, po napovedih premierja Orbana pa tudi na meji z Romunijo.
EP potrdil premestitev 120.000 beguncev po EU
Deljena mnenja je bilo slišati na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu, ki je sicer podprl predlog komisije o porazdelitvi 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po drugih članicah EU.
Kljub temu je poslanec evropskih konzervativcev in reformistov, Britanec Ashley Fox, politiko Bruslja označil za zgrešeno: „Najbolj pomoči potrebni niso tisti, ki zaradi dobrega zdravja in finančnih sredstev lahko prepešačijo vso pot od Sirije do Evrope, ampak tisti v begunskih taboriščih v Turčiji in Libanonu. Glasovali bomo proti predlogu komisije, ker menimo, da odpiranje evropskih meja za vsakega, ki pride do njih, ni pravi način pomoči tem ljudem.“
Predsednik parlamenta Martin Schulz pa je povedal, da je luksemburškega premierja, ki trenutno predseduje Svetu EU, pozval k čimprejšnjemu izplačilu finančnih sredstev, predvidenih v pomoč Libanonu, Jordaniji in Turčiji.
