Novković v Pogovoru o: Dvig minimalne plače socialni avtogol za državo
Politika Petra Stopar
Ugodna gospodarska rast je gospodarstvu vlila optimizem, a sprožila tudi apetite po državnih sredstvih. Da bi javne finance vendarle stabilizirali, bodo potrebne strukturne reforme. K temu je v sredini oddaji Pogovor o pozval tudi Goran Novković z Gospodarske zbornice Slovenije, dodal pa tudi potrebo po razbremenitvi stroškov dela in zagonu investicij za razvoj podjetij in nova delovna mesta. Dvig minimalne plače, ki ga zahtevajo sindikati, bi bil po njegovi oceni socialni avtogol za državo.
Slovenska podjetja kljub hitremu razdolževanju in pozitivnih trendih okrevanja po dveh letih še vedno niso v enotni dobri kondiciji, a je država po mnenju svetovalca direktorja GZS v sistemski naravi naredila korak naprej, ko je ustanovila Družbo za upravljanje terjatev bank. „Dejstvo je, da je to bistveno boljši način sistemsko postavljenega prestrukturiranja, kot smo ga imeli kdajkoli prej. To je družba, ki ima cilj, da vrne denar davkoplačevalcem, po možnosti tako, da najde lastnike ali pa podjetja, ki so v škripcih, sama prestrukturira,“ je povedal Novković.
V zvezi z namero vlade, da se začne s sindikati pogajati o njihovi zahtevi po redefiniciji minimalne plače, je kot predstavnik gospodarstvenikov Novković povedal, da se zaveda težkega položaja delavcev, ki kljub nedeljskemu ali nočnemu delu ne prejemajo upravičenih dodatkov, a je treba po njegovem vedeti, da je večina teh delavcev zaposlenih v podjetjih, ki si višjih plač niti ne morejo privoščiti, saj morajo najprej pokriti bruto stroške dela. „Za primer: V tekstilni panogi, ki je pri nas že tako obubožana, 97 odstotkov vse dodane vrednosti, ki jo ustvarja, da za bruto stroške dela, pri čemer so dajatve v Sloveniji tako visoke, je jasno, da če boste ta podjetja dodatno obremenili (z dvigom minimalne plače, op. a.), že tako ali tako živijo od danes na jutri, obstaja velika nevarnost, ne samo, da bodo odpuščala, ampak da bodo tudi propadla. V tem času smo, podobno kot pri Muri, sprostili davčni dolg Polzeli. To je tipično podjetje, v katerem je večina gotovo na minimalnih plačah. Davčni dolg smo mu odpustili, zdaj pa, če bodo delavci delali ponoči, bomo podjetje na drugi strani tako obremenili, da tega davčnega dolga še odplačati ne bo moglo.“
GZS namesto redefinicije minimalne plače tako za rešitev predlaga razbremenitev plač, davčno prestrukturiranje, skratka potrebne reforme, ki bi jih morali začeti izvajati že kmalu po začetku krize leta 2008, ko država še ni bila tako zadolžena. „Konsolidiran javni dolg je tedaj znašal osem milijard evrov, danes smo zadolženi za trideset milijard evrov. Če ne bomo ustvarili rezerve in bomo imeli čez leto ali dve spet kakšno krizo, ne bomo mogli tako milo ublažiti teh posledic.“ Dlje bomo namreč zavlačevali, bolj boleče bodo te reforme.
