Pregled domačih dogodkov od 28. avgusta do 4. septembra

Slovenija | 05.09.2015, 14:11 Petra Stopar

Dogajanje v naši državi se je tudi v minulem tednu vrtelo okrog begunske problematike in tudi slovenski naravni biser Bled je na strateškem forumu gostil razprave voditeljev o begunski krizi. Vlada in policija pravita, da je Slovenija pripravljena na morebiten množičen prihod beguncev, ki prihajajo po balkanski poti. Za približno 174.000 učencev in 75.000 dijakov se je ta teden začelo novo šolsko, veroučno in pastoralno leto. Medtem je prišla za slovensko gospodarstvo pozitivna novica o okrevanju in rasti bruto domačega proizvoda.

Politika in gospodarstvo

A začnimo pri najbolj žgoči problematiki – migracijah. Tem se ne bo mogla izogniti marsikatera občina, ki ima potencialne lokacije za morebitne namestitve prebežnikov, če bi jih prišlo toliko, da vladne kapacitete ne bi zadostovale. Po navedbah notranjega ministrstva policija te dni določa lokacije za sprejemne centre ob hrvaški in madžarski meji, ki sta ključni točki za vstop prebežnikov v Slovenijo. Državni sekretar Boštjan Šefic je povedal, da bo ob prehodu čez mejo prvi stik z beguncem opravila policija, nato jih bodo razvrstili v tri skupine: „V eni bodo tisti, ki bodo zahtevali mednarodno zaščito, v eni tisti, ki se po dublinski uredbi vrnejo - med njimi so denimo tisti, ki ne prihajajo iz križnih žarišč, saj med migranti niso samo Sirci in Afganistanci; poleg tistih, ki bežijo pred vojno, so tudi ekonomski migranti in tisti, ki se odpravljajo na študij. V tretji skupini pa so tisti, ki sicer nezakonito vstopajo v državo, a je jasno, da jih ne morejo vrniti, zato bodo ti dobili dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji.“ Tiste begunce, ki bodo zaprosili za azil, bo država namestila v azilnem domu (eden je v Ljubljani in eden v Mariboru), tisti, ki bodo namenjeni za vračanje, bodo ostali v sprejemnih centrih, za vse ostale, ki bodo tu samo začasno in imajo namen potovati v druge države, pa bodo na voljo nastanitveni centri. Po Šeficovih besedah bi lahko prišlo tudi do sprejemov begunca na dom, toda šele pozneje, ko bi bil ta denimo že v postopku odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.

Iz Evropske komisije so sporočili, da se njihovo stališče do vprašanja arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško ni spremenilo. Komisija podpira arbitražni postopek, je pa odprta tudi za podporo katere koli druge vzdržne dvostranske rešitve, o kateri bi se dogovorili obe strani.

Izredni upravni nadzor, ki ga je nad ljubljansko nevrološko kliniko odredila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc po razkritju sumljivih smrti bolnikov, ki jih je zdravil nevrolog Ivan Radan, kaže na številne nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti. Te so prisotne tako na ravni odnosov na oddelku za intenzivno terapijo nevrološke klinike UKC Ljubljana kot tudi na ravni celotnega kliničnega centra. Nadzor je zajel tudi primere smrti Radanovih bolnikov. Razkritje prvega primera bolnika, ki naj bi konec preteklega leta umrl zaradi mešanice kalija in morfija, je bilo posledica spleta naključnih dogodkov, saj so nadzorni mehanizmi zatajili, ker se jih zaposleni niso držali. Zadevo so v UKC po oceni komisije obravnavali neusklajeno. Na podlagi vseh ugotovitev mora klinični center izvesti popravljalne ukrepe, nekatere v dveh mesecih, nekatere pa v kasnejšem obdobju. Na UKC obljubljajo, da bodo zahteve izpolnili, Kolar Celarčeva pa napoveduje sistemske ukrepe za kakovost in varnost v zdravstvu.

Kandidat za novega veleposlanika v Zagrebu Aleksander Geržina se je umaknil iz postopka imenovanja na to mesto. Kot je znano, se je znašel pod pritiskom, ker je poročilo o nadzoru njegovega vodenja veleposlaništva na Dunaju med drugim razkrilo, da si je v letu in pol izplačal za 4.500 evrov potnih stroškov, čeprav je imel v tistem času na voljo službeni avtomobil in voznika. Nadzor je ugotovil, da je ravnal negospodarno, a so na zunanjem ministrstvu opozorili, da ne tudi nezakonito. Geržina se je za odstop odločil, ker je menil, da nima zaupanja državnega vrha in zaradi dolgotrajne diskreditaciije.

Slovensko gospodarstvo počasi okreva. Bruto domači proizvod se je lani okrepil za tri odstotke, kaže prva letna ocena rasti, ki jo je ta teden objavil statistični urad. To je precej več od februarske ocene, ki je govorila o 2,6-odstotni gospodarski rasti. Zmanjšuje se tudi število brezposelnih, avgusta jih je bilo na Zavodu zaposlovanje registriranih manj kot 108.000.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je v odzivu na objavljene ugotovitve računskega sodišča o ravnanju z odpadki napovedala, da je ministrstvo že lani ob njenem prevzemu funkcije pristopilo k reševanju odprtih vprašanj. Ker pa je obseg potrebnega ukrepanja velik, sklep izvedbe ukrepov napoveduje v letu 2017. Ministrica je med drugim spomnila, da je vlada letos že sprejela več uredb s področja ravnanja z odpadki.

Cerkev

Svoje stališče do obravnave beguncev, ki množično prihajajo v Evropo, je objavila Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Izjavo z naslovom Poskrbimo za vse brate in sestre je prebrala Jožica Ličen, ki je povedala: „Vse države in vsi državljani smo pred testom solidarnosti z vsemi, ki so bili zaradi vojn in nasilja pregnani iz svoje domovine in bodo v upanju, da bodo našli boljšo prihodnost, potrkali na naša vrata.“

Predsednik Komisije pravičnost in mir ljubljanski nadškof Stanislav Zore v njej izraža tudi upanje, da bo tako za tiste, ki bodo zaprosili za azil kot tiste, ki bodo odšli v druge države, primerno poskrbljeno vključno z versko oskrbo. Vlado pa poziva, da prispeva svoj delež k skupnemu in celovitejšemu evropskemu reševanju vzrokov za begunsko tragedijo in solidarnost na področju financiranja humanitarnih akcij. Nadškof Zore je še dejal, da se nam v zvezi z begunci lahko pojavi kup strahov, od tega, kaj begunci nosijo s seboj, na kakšen način bodo našo družbo spravili iz ravnovesja, pa do tega, da se začnemo bati, da so med njimi teroristi, ki bi lahko ogrožali našo varnost. V nas se sprožijo mehanizmi, zaradi katerih bi te ljudi zavrnili, a to po Zoretovem mnenju ni človeka in kristjana vredno. „Se mi zdi, da je zelo pomembno, da ob tragediji, ki jo doživljajo sto tisoči, zori naša človeškost. Da postajamo bolj ljudje. Na to vprašanje mora najprej odgovoriti država, Evropa in nato ves svet.“ Nadškof Zore je obsodil pojave sovražnega govora, ki so se pojavili na spletu. Opozoril je še na kristjane, ki so tarča verskega fanatizma in nestrpnosti. V Komisiji Pravičnost in mir se zato zavzemajo za to, da nudimo pomoč vsem beguncem, v prvi vrsti pa tistim, ki so žrtve verske, kulturne in etnične nestrpnosti.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v petek, 4. septembra, daroval slovesno sveto mašo ob 156. obletnici prestavitve škofijskega sedeža iz Šant Andraža v Maribor. Že v četrtek pa je bila v ta namen osrednja občinska proslava. Nadškof je kot osrednji govornik na tej slovesnosti dejal, da sam spomin na prenos škofijskega sedeža ni dovolj, ampak je treba dediščino, ki nam jo je zapustil bl. Škof Anton Martin Slomšek, poglabljati. Poudaril je tudi, da je bil škof Slomšek vseslovensko in evropsko usmerjen. Pri delu za našo skupno evropsko domovino moramo po njegovih besedah paziti, da ne izgubimo svoje identitete. „Evropo bomo kot naš skupin dom v polnosti čutili takrat, ko bo vsak narod in vsak jezik imel enake pravice in enakovredno mesto v skupnosti različnih narodov.“

Koprski škof Jurij Bizjak je blagoslovil nove prostore za škofijski arhiv in druge prostore za upravljanje škofije. Z novimi prostori bo arhivsko gradivo zbrano na enem kraju.

Družba

Za približno 174.000 učencev in 75.000 dijakov se je ta teden začelo novo šolsko, veroučno in pastoralno leto. Med njimi je 21.800 prvošolcev, kar je porast že tretje leto zapored. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je vesela, da se število učencev v osnovnih šolah povečuje. Samo letos jih bo namreč v primerjavi z lani štiri tisoč več. Učenje, osvajanje znanja je bogastvo, ki jim ga nihče ne more odvzeti: „Medsebojno razumevanje, spoštovanje, sodelovanje, strpnost, razumevanje različnosti. Zato ponudite pomoč drug drugemu, kadar je to potrebno, krepite prijateljstvo, sodelujte drug z drugim, bodite spoštljivi.“ Ob tem se je zahvalila učiteljem ter strokovnim, tehničnim in drugim delavcem. Med novostmi v osnovni šoli je omenila nadaljevanje uvajanja prvega tujega jezika v 2. razred, ki ga bo letos poučevalo 154 ali 30 odstotkov šol, in uvajanje tujega jezika v 1. razred kot neobvezni izbirni predmet. Na področju srednjega šolstva je napovedala nadaljevanje prizadevanj za uvajanje vajeništva.

Kot predsednik šolske komisije pri Slovenski škofovski konferenci je nadškof Zore učencem, njihovim staršem ter učiteljem dejal, da ni pomembno samo izobraževanje, ampak tudi vzgoja za srčno kulturo. „Preko šolskih in obšolskih dejavnosti boste odkrivali lepoto, smiselnost in bogastvo sveta, ki nas obdaja in ki nam je zaupan v odgovorno upravljanje. Bodite radovedni in pomnožite številne darove, ki jih je Stvarnik položil v vas in jih uporabljajte v dobro vseh ljudi in celotnega stvarstva. Od vas, dragi učenci in dijaki, je odvisna naša skupna prihodnost.“

Kultura

V parku Finžgarjevega doma na Občinah so konec tedna pripravili jubilejne 50. študijske dneve Draga. Uvodna okrogla miza Zakaj Draga? je udeležence utrdila v prepričanju, da so študijski dnevi še potrebni. Sobota je bila posvečena mladim in predstavitvi knjige Igorja Omerze Karla, v kateri je avtor razkril, da nad Drago niso skrbno bdéli le organizatorji, ampak tudi Udba. Zadnji dan se je začel s sveto mašo, med katero je nadškof Stanislav Zore Drago poimenoval „izraz božje dobrote do našega naroda“. Po sveti maši sta bili predavanji psihologinje Alenke Rebula ter teologa in filozofa Edvarda Kovača.

Mednarodni literarni festival Vilenica letos praznuje že 30. jubilej. Na četrtkovi otvoritveni slovesnosti v Sežani so poleg predstavitve slovenskega avtorja Milana Jesiha podelili letošnjo štipendijo. Srednjeevropska pobuda je v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev izbrala ukrajinsko pesnico, pisateljico in prevajalko Katerino Kalitko. Letošnji vileniški lavreat in prejemnik osredje nagrade tega festivala je češki pisatelj Jachym Topol.

Šport

Judoistka Ana Velenšek je na svetovnem prvenstvu v Astani v kategoriji do 78 kilogramov osvojila srebrno medaljo. V prejšnjih spopadih pa je Velenškova vknjižila štiri zmage.

Veslač Rajko Hrvat je na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojil srebrno medaljo med lahkimi enojci.

Speedwayist Matej Žagar je dirko za svetovno prvenstvo, veliko nagrado Poljske v Gorzowu končal na prvem mestu. To je njegova druga zmaga v svetovnem prvenstvu, prvič je slavil v Varšavi.

Kolesar Adrie Mobila Marko Kump nadaljuje tradicijo zmag na dirkah s ciljem v njegovem Novem mestu. Po zmagah na dirki za veliko nagrado Adrie Mobila in zadnji etapi dirke Po Sloveniji je bil najboljši tudi v sprintu letošnje dirke Hrvaška - Slovenija.

Koroška nima le zelo uspešnih alpskih smučarjev s serijsko zmagovalko Tino Maze na čelu. Sijajne uspehe niza tudi 16-letna športna plezalka Janja Garnbret. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Arcu je osvojila prvi naslov svetovne kadetske prvakinje v balvanih.

Nogometaši Celja so ostali brez trenerja. Dosedanji trener, 32-letni Simon Rožman, je nepreklicno odstopil. Klub zaradi osebnih razlogov zapušča tudi športni direktor Ambrož Krajnc.