VIDEO: Papež na Kubi – Havana: Svet potrebuje spravo

Cerkev po svetu | 21.09.2015, 09:48 Marta Jerebič

Papež Frančišek je 19. septembra prispel na Kubo. V pozdravnem nagovoru je poudaril, da svet potrebuje spravo. Pri maši na Trgu revolucije v Havani je dejal, da ljubiti pomeni služiti ljudem, ne ideologijam. Obiskal je tako Raula kot Fidela Castra. Redovnikom in redovnicam je dejal, naj bodo ubogi in odpuščajoči, mlade pa je pozval, naj sanjajo in pomagajo narediti svet boljši.

Prihod papeža: Cerkev bo še naprej spremljala in spodbujala kubanski narod v njegovem upanju in njegovih skrbeh, v svobodi

Na letališču v Havani sta papeža sprejela nadškof in predsednik škofovske konference ter predsednik države Raul Castro. Sveti oče pa se je zadržal tudi s skupino otrok, ki so mu izrekli dobrodošlico. Papež je po govoru predsednika Castra med drugim spregovoril o tretji svetovni vojni, ki po koščkih že divja po svetu in poudaril, da svet potrebuje sprave. Kuba pa naj bi po njegovih besedah postala stičiščna točka tudi za druge narode.

Papež je v prvem nagovoru na kubanskih tleh spomnil, da letos mineva 80 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Kubo in Svetim sedežem. Pri tem je poudaril pomemben prispevek papeža Janeza Pavla II. in Benedikta XVI., ki sta tudi obiskala Kubo. "Cerkev bo še naprej spremljala in spodbujala kubanski narod v njegovem upanju in njegovih skrbeh, v svobodi in z vsemi potrebnimi sredstvi, da bi oznanilo Božjega kraljestva doseglo vsa bivanjska obrobja družbe."

Kuba letos praznuje tudi stoletnico razglasitve Device ljubezni iz El Cobra za zavetnico dežele. Papež je zatrdil, da že vsa ta leta Marija spremlja zgodovino kubanskega naroda ter hrani upanje, ki varuje dostojanstvo ljudi v najtežjih okoliščinah. V duši kubanski narodi je zato vse bolj navzoča pobožnost do Device ljubezni iz El Cobra. "V teh dneh se bom kot sin in romar odpravil v svetišče v El Cobru, da bi našo Mater prosil za vse njene kubanske otroke in za ta ljubljeni narod, da bi hodil po poteh pravičnosti, miru, svobode in sprave."

Geografsko Kuba predstavlja pomembno stičišče med severom in jugom, zahodom in vzhodom. "Njena naravna poklicanost je biti točka srečanja, da bi se vsi narodi srečali v prijateljstvu, kakor je sanjal José Martí, onstran težavnih ožin in morskih pregrad." To je bila tudi želja sv. Janeza Pavla II., ki je ob svojem prihodu na otok pozval, da bi se Kuba z vsemi svojimi izjemnimi zmožnostmi odprla svetu in da bi se svet odprl Kubi.

Osrednje sporočilo papeža Frančiška ob prihodu na Kubo pa je bilo namenjeno spravi v svetu. Najprej je omenil normalizacijo odnosov med Kubo in ZDA v zadnjih mesecih. To je po njegovem znamenje prevlade kulture srečanja in dialoga. Odgovorne politike je pozval, naj nadaljujejo to pot dialoga za razvoj miru in blaginje svojih narodov, celotne Amerike, in kot zgled sprave za ves svet. "Svet potrebuje spravo, saj po koščkih že divja tretja svetovna vojna," je bil odločen Frančišek. O hrepenenju po miru pa je sveti oče spregovoril tudi, ko se je srečal z novinarji na letalu. Spomnil je na številne begunce in migrante, ki bežijo od vojn in smrti. Zaupal jim je, kako ga je ganilo, ko se je pred odhodom srečal s sirsko družino. Novinarje je zato prosil, naj drugega za drugim gradijo majhne mostove miru.

Maša na Trgu revolucije: Služenje ni nikoli ideologija, ker ne služimo idejam, temveč ljudem

Verniki na Kubi, ki so bili vrsto let preganjani, so verjetno mašo doživljali kot uresničenje najbolj drznih sanj. Dopoldne so se namreč v središču Havane, na Trgu revolucije, množično zbrali pri sveti maši, ki jo je skupaj s številnimi duhovniki, škofi in kardinali daroval papež Frančišek. Pri evharistični daritvi sta s pesmijo in dejavnim sodelovanjem prišla do izraza živahnost in smisel za lepoto tega srednjeameriškega naroda ter utirala pot novemu upanju.

Papež Frančišek je vsebino homilije oprl na evangeljski odlomek današnje nedelje, kjer Jezus spravi svoje učence v zadrego z vprašanjem, o čem so se pogovarjali. Razpravljali so namreč o tem, kdo med njimi je največji, najpomembnejši. Sveti oče je spomnil je, da podobno vprašanje tudi nas spremlja v različnih življenjskih obdobjih in da se Jezus, kot dober pedagog ne boji naših vprašanj; pozna skrivnosti src in nas je vedno pripravljen spremljati ter nam odpirati nova obzorja. Jezusovo obzorje se namreč vedno nanaša na vsakdanje življenje in nas usmerja v smisel v "okus po večnosti".

Papež Frančišek se je vrnil k vprašanju kdo je največji in z Jezusovimi besedami učencem, odgovoril, da kdor hoče biti velik, naj služi drugim in naj ne želi, da bi drugi služili njemu. Naše življenje je namreč pristno v konkretnem zavzemanju za blagor bližnjega, je dejal. Gre za ljubezen, ki postane vidna v dejanjih in odločitvah in se izraža v različnih nalogah, ki smo jih ljudje kot državljani poklicani opravljati.

Biti kristjan pomeni služiti dostojanstvu bratov, se zanj boriti in zanj živeti. Zato je kristjan vedno povabljen, da ob pogledu na najšibkejše postavi ob stran svoje potrebe, pričakovanja in željo po vsemogočnosti.

V skrb za blagor bližnjega iz ljubezni ne gre za hlapčevanje, je pojasnil papež. Ko služimo, gledamo človeku v obraz, se ga dotikamo, čutimo njegovo bližino in z njim v iskanju napredka sotrpimo. Služenje ni nikoli ideologija, ker ne služimo idejam, temveč ljudem, je dejal.

Ob koncu homilje je sveti oče Kubance označil za ljudstvo, ki ima rado praznovanja, prijateljstvo in vse, kar je lepo, ki hodi, poje in slavi; za narod, ki sicer ima rane, a zna kljub temu razširiti roke in hoditi z upanjem, kajti njegova poklicanost je resnična veličina. Povabil jih je, naj gojijo to poklicanost, naj poskrbijo za te Božje darove. Predvsem pa jih je povabil k zavzetosti v služenju svojim najšibkejšim bratom in sestram.

Poziv za mir v Kolumbiji

Po maši se je papež spomnil tudi položaja v Kolumbiji in se zavzel, da mirovna pogajanja med kolumbijsko vlado in uporniki gibanja Farc, ki potekajo v Havani, ne bi propadla. Preveč krvi je že bilo prelite, je dejal in dodal, da je treba podpreti vsa prizadevanja za mir in spravo. Predstavniki Farca so sicer zaprosili za srečanje s papežem v okviru njegovega obiska na Kubi, a so v Vatikanu to zavrnili.

Srečanje s Fidelom in Raulom Castrom

Papež je po maši obiskal 89-letnega nekdanjega kubanskega voditelja Fidela Castra. Njuno srečanje je bilo neformalno, potekalo je na Castrovem domu in trajalo od 30 do 40 minut. Pogovarjala sta se o veri in razmerah v svetu. Popoldne je v predsedniški palači obiskal še sedanjega kubanskega predsednika Raula Castra. Pogovarjala sta se 50 minut, papež pa se mu je zahvalil za pomilostitve zapornikov.

Srečanje z redovnicami in redovniki: Tisti, ki skrbijo za najmanjše, posnemajo Jezusa

Papež Frančišek se je zatem v katedrali v Havani srečal z duhovniki, redovnicami, redovniki in bogoslovci. Vnaprej pripravljen govor jim je pustil v branje, sam pa jim je spontano spregovoril. Močno sta ga namreč nagovorila uvodni nagovor kardinala Ortege, ki je papežu povedal o revščini Cerkve na Kubi ter pričevanje redovnice, ki dela med telesno in psihično bolnimi. Papež je zbranim dejal, da v življenju posvečenih nikoli ne smejo manjkati uboštvo, služenje odrinjenim in sposobnost odpuščanja.

Uboštvo je nadležna, neudobna beseda, ki gre proti toku današnje miselnosti, je posvečenim dejal papež Frančišek in s tem podčrtal to, kar je pred njim že dejal kardinal Ortega. „Posvetni duh uboštva ne pozna, ga noče, ga skriva, ne zaradi obzirnosti, ampak zaradi prezira. Zato duh tega sveta ne mara poti Božjega Sina, ki se je ponižal in postal ubog, da bi bil eden izmed nas.“

Zato je sveti oče duhovnikom, redovnicam redovnikom in bogoslovcem, ki so do zadnjega kotička napolnili katedralo, priporočil takole: „Znati upravljati z dobrinami je vaša dolžnost, saj so dobrine Božji dar. Toda ko te dobrine vstopijo v naša srca in začnejo voditi naše življenje, takrat se naše življenje izgubi.“ Zato so slabi ekonomi v Cerkvi pravzaprav Božji blagoslov, saj jo delajo bolj svobodno in ubogo, je bil izzivalen Frančišek.

Posebej se je zahvalil redovnicam, ki skrbijo za ljudi iz obrobja družbe. Spregovoril pa je tudi o „jamrajočih“ sestrah, ki se pritožujejo, ker so imele druge načrte, na primer z mladimi, poslali pa so jih v Hišo usmiljenja, kjer sta Božje usmiljenje in Njegova nežnost najbolj očitna. Po drugi strani pa so redovnice, ki dobesedno izgorijo, ko ljubkujejo tiste, ki jih svet zaničuje, ko sprejemajo zavržene in tiste, za katere bi svet želel, da ne bi obstajali in za tiste, ki naj se sploh ne bi rodili, ker pri njih že med nosečnostjo odkrijejo napake. „Tisti, ki skrbijo za najmanjše, posnemajo Jezusa,“ je dejal papež.

Duhovnike pa je papež pozval, naj v spovednicah postanejo najmanjši. Pomislite na vaše grehe in pomislite, da bi vi lahko bili ta oseba, ki bi lahko padla še nižje. Pomislite, da imate v tistem trenutku zaklad v vaših rokah in ta zaklad je usmiljenje. „Duhovniki, prosim vas, nikoli se ne utrudite odpuščati,“ jih je še povabil sveti oče.

Srečanje z mladimi: Odprite se, odprite se in sanjajte. Sanjajte, da je svet z vami lahko drugačen.

Papež Frančišek se je nato srečal še z mladimi. Nagovoril jih je pred kulturnim centrom Felixa Varele v Havani. Gre za eno redkih ustanov na Kubi, ki vzgaja laike po družbenem nauku Cerkve. Tudi tu je papež odložil vnaprej pripravljen nagovor in spregovoril spontano.

Papež je prisluhnil pričevanju mladega Leonarda, ki je priznal je, da je njegovo življenje na otoku težko, in da je včasih težko ohraniti vero. A kljub temu, je dodal, jim to ne jemlje veselja do življenja. "Danes vam ne želimo predstaviti le naših sanj, ampak prosimo tudi za vaše molitve za kubanske družine, naše prijatelje in znance v državi in tiste, ki so emigrirali."

Za papežem je bil dolg dan. Zato je dejal, da mora sedeti. A njegova miselna energija je bila še vedno močna. Odložil je vnaprej pripravljeni govor in podal strasten govor o pomembnosti sanj. "Močna beseda: sanje. Latinskoameriški pisatelj e zapisal, da imamo ljudje dvoje očes: enega iz mesa in enega iz stekla. Z očesom iz mesa vidimo, kar gledamo. Z očesom iz stekla vidimo, kar sanjamo. To je lepo, kajne?"

Medtem ko je govoril, je v Havani rahlo pršil dež, vendar papež ni uporabil dežnika. Čeprav se zdi težko, je poudaril, mladi lahko izboljšajo svet. "Odprite se, odprite se in sanjajte. Sanjajte, da je svet z vami lahko drugačen. Sanjajte, da boste pomagali izboljšati svet. Ne pozabite tega."

Papež je mlade še pozval, naj si prizadevajo za skupno dobro. Ustvarjajo naj družbeno prijateljstvo, saj je največje neprijateljstvo vojna. Dodal je, da pot upanja ni lahka – ni je možno prehoditi sam. Afriški pregovor pravi: Če želiš iti hitro, pojdi sam, če pa želiš oditi daleč, pojdi skupaj. Tako je mlade pozval h kulturi srečanja in skupni hoji.