Izšel je prevod papeževe okrožnice o skrbi za skupen dom

| 17.09.2015, 18:56 Blaž Lesnik

V galeriji Družina so danes predstavili slovenski prevod okrožnice papeža Frančiška Laudato si – Hvaljen, moj Gospod. Okrožnica je požela veliko zanimanja in odziva, ko je bila 18. junija letos predstavljena svetovni javnosti. Tudi prvi odzivi v slovenskem prostoru kažejo, da pri nas ne bo nič drugače.

Slovenščina pač ni eden od pomembnejših svetovnih jezikov, zato je od izdaje papeževe okrožnice preteklo poletje do slovenskega prevoda. A kot je dejal direktor založbe Družina Tone Rode, lahko zdaj Slovenci beremo odličen in strokovno pregledan prevod, za katerega sta poskrbela zakonca Pavel Peter in Marija Bratina.

Nadškof Stanislav Zore se je na današnji predstavitvi prevoda papežu Frančišku najprej zahvalil, da je s to okrožnico prebudil našo zavest. V nadaljevanju je izpostavil, da iz nje veje globoka krščanska drža do sveta, v kateri je živel tudi sveti Frančišek, od koder seveda prihaja naslov okrožnice.

"Ne zaradi tega, ker bi bil Frančišek zazrt v stvarstvo kot tako, stvarstvo, ločeno od vsega drugega, ampak ker je zazrt in ker občuduje stvarstvo kot tisto, ki je izšlo iz Božje ljubezni. Ker je stvarstvo sad, konkreten izraz, beseda Božje ljubezni, zato je do stvarstva enako spoštljiv, kakor do vsakega človeka, kajti vse mu govori o Bogu in zato vse postane brat, vse postane sestra."

Pomembno je, da se ne ustavimo samo pri naravi, pravi nadškof Zore, ampak da razmišljamo celostno.

"Kajti danes včasih lahko zaslutimo, kako gredo vsaj nekatere smeri ekologije v smer, da bi bilo najbolje, da bi človeka zaprli v neko kletko ali izvozili na kakšen drug planet in bi tako največ naredili za ekologijo. Papež Frančišek močno poudarja, da je potrebno skrbeti za človeka v odnosu do stvarstva in za stvarstvo v odnosu do človeka. Človek in stvarstvo je ena sama celota."

Po besedah klimatologinje in profesorice na Biotehniški fakulteti Lučke Kajfež Bogataj je okrožnica enkratno besedilo. "Besedila, ki bi tako dobro prepetel fizikalne in družbene vidike in krati podal rešitve v povezavi obojega, že dolgo nisem videla. Res je okrožnica nekaj, kar bi moral prebrati vsak intelektualec, še posebej tisti, ki se ne ukvarjajo z ekologijo."

Na predstavitvi sta sodelovala tudi strokovna recenzenta profesor za krajinsko ekologijo in prostorsko informatiko na Biotehniški fakulteti dr. Janez Pirnat ter biolog in samostojni svetovalec za naravovarstveno etiko pri društvu Jarina Bohinj Jurij Dobravec, pomen in naravo okrožnice pa je predstavil urednik slovenske izdaje dr. Rafko Valenčič.