Enajst kardinalov o lažnem sočutju na sinodi
Svet Marjana Debevec
V pripravi na sinodo so v Kaliforniji predstavili knjigo enajstih kardinalov o zakonu in družini. V njej najdemo vprašanja ustrezne priprave na zakon v sekulariziranem svetu, potrebnost nove evangelizacije in spreobrnjenja, odnosa med družino in resnico; položaja katoličanov, ki so ločeni in civilno poročeni ter slednjič zahtevo po pristnem pastoralnem zanimanju.
Kardinali v knjigi obsojajo 'lažno sočutje'. Po mnenju predsednika češke škofovske konference kardinala Duke pa ni mogoče potrditi, da si človeštvo danes ni sposobno postaviti meja niti da si ne more predstavljati trdne in neločljive zveze. Če bi to predpostavko sprejeli, bi to pomenilo ugotoviti najglobljo degradacijo človeštva v vsej njegovi zgodovini.
Kardinal Paul Josef Cordes pa pravi, da vnemo tistih, ki upajo na spremembo smeri, v odpiranju Cerkve glede obhajila za ločene, presojajo kot pohvalno, ne pa kot sprejemljivo. Po Cordesovem mnenju so tisti, ki so se ločili in znova poročili, prekršili Jezusovo zapoved. Vendar pa obstaja pot do prejemanja obstaja, in to je pot duhovnega obhajila. Kardinal John Onaiyekan se tega vprašanja loteva tako, da poudari, da namen sinode ni odločati o tem, ali naj tisti, ki so ločeni, smejo prejemati obhajilo ali ne in ali se istospolna posameznika smeta poročiti, saj 'so te teme v nauku Cerkve že jasne'.
Na različne načine avtorji potrjujejo, da si nauk in pastoralno delovanje ne nasprotujeta. Avtorji nas skrbno vodijo po poti, ki obravnava resnične skrbi, obenem pa se izogibajo 'lažnemu sočutju', kakor že rečeno, ki spodkopava resnico in pravo ljubezen. Po mnenju avtorjev služi ta knjiga kot zgoščen uvod za prihodnje zasedanje sinode in kot vodnik za uporabo Kristusovega nauka v pastorali družin.
Med enajsterimi se zdi opomin kardinala Camilla Ruinija najbolj naklonjen dialogu: 'Ne zapustite tistih, ki se znajdejo v tem položaju; nasprotno, skrbite zanje s posebno pozornostjo in si prizadevajte, da jih oskrbite s sredstvi Cerkve za zveličanje.' Nobeno zemljepisno ali kulturno področje – je končni smisel Ruinijevega sporočila – ne more zahtevati od sinode, da bi se osredotočila samo na njegove probleme. Prioritet namreč ne morejo narekovati zunanji dejavniki ali pritisk lobijev.
