Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Ban Ki Moon na obisku pri papežu Frančišku (foto: Radio Vatikan)
Ban Ki Moon na obisku pri papežu Frančišku

Ban Ki Moon: veselimo se obiska papeža Frančiška

Svet | 14.09.2015, 09:42 Marjana Debevec

Generalni tajnik Združenih narodovo Ban Ki Moon je v pogovoru za Radio vatikan zatrdil, da vlada veliko pričakovanje pred papeževim obisku OZN, 25. septembra. Odgovoril pa je tudi na vprašanja o podnebnih spremembah, beguncih, vojni v Siriji in jedrskim sporazumu. Objavljamo prevod celotnega pogovora.

Generalni tajnik Združenih narodov Ban Ki Moon, 25. septembra bo papež Frančišek obiskal Združene narode in nagovoril generalno skupščino. Zakaj je ta obisk pomemben in kakšna so vaša pričakovanja?

Bkm: Z velikim pričakovanjem se veselimo obiska Njegove svetosti papeža Frančiška. To bo moje četrto srečanje s papežem, njegov obisk pri Združenih narodih pa bo prvi. V zgodovini stikov med Vatikanom in Združenimi narodi mislim, da bo to prvič, da bo Njegova svetost papež obiskal Združene narode med generalno skupščino. Je človek, katerega glas ima veliko moralno moč. To je pomembno zlasti v času, ko doživlja naš svet veliko konfliktov: spomnimo na begunce, preseljevanja, kršenje človekovih pravic, podnebne spremembe. Zato zares potrebujemo tako močan moralni glas kakor je papežev. Ob tej priložnosti, ko se zbere več kakor 150 voditeljev držav in vlad na svetu zatorej ne morete pričakovati večji, pomenljivejši in pomemben zbor svetovnih voditeljev s papežem vred. Hvaležen sem za njegovo sočutno vodenje za mir in človečnost.

RV: Omenili ste krizo migrantov na Sredozemskem morju. Nedavno ste se o njej pogovarjali z več evropskimi voditelji. Ali mislite, da bi morala Evropa storiti več za sprejemanje beguncev?

Bkm: Pohvalil bi vodenje in globalno solidarnost, ki jo kažejo evropski voditelji, obenem pa bi zaradi resnosti in obsega te krize seveda pričakoval, da bi morali evropski voditelji storiti več. Begunci bežijo od vojn in preganjanja, zato jih je treba ustrezno in hitro zaščititi. To je za svet, zlasti za Evropo izziv, kakršnega še ni bilo. Treba je tudi pripomniti, da sta evropska celina in ljudje sami pridobili od takšnega preseljevanja in iskanja svobode in boljših priložnosti. Zdaj ko dežele Evrope sestavljajo skupino največjih in najbogatejših ekonomij na svetu, upamo, da bodo pokazali svojo globalno solidarnost in sočutno vodenje ter tako poskrbeli tudi za vse te humanitarne položaje.

RV: Veliko beguncev prihaja iz Sirije in kakor pravi Moskva, delujejo na bojišču tudi ruski vojaški svetovalci. Ali vidite nevarnost za nadaljnje vojaško stopnjevanje v Siriji?

Bkm: Vojaške rešitve ni. Zadnja štiri in pol leta so se borili, ubitih je bilo več kakor 250 tisoč ljudi, 4 milijone je beguncev in še 12 milijonov ljudi kriza neposredno prizadeva. Spodbujam jih, naj to vprašanje rešijo s političnim dialogom. Obstaja dober sporazum, ženevsko sporočilo, ki je bilo sprejeto junija 2012. Prav zato sem tudi delal skupaj s svojim posebnim odposlancem Staffanom de Mistura, da bi ustanovili 4 delovne skupine: na področju vojaštva in varnosti; o vprašanjih zaščite in varnosti; sprava, razvoj in gradnja infrastrukture ter politična in ustavna vprašanja. To je poskus za širjenje političnega prostora, da bi mogli vse to rešiti s političnimi sredstvi. Stalne člane Varnostnega sveta spodbujam, naj se zedinijo ter pokažejo svojo enotnost namenov v tem kritičnem času.

VR: Kristjani so pogosto žrtev nasilja na Bližnjem vzhodu in po več drugih območjih. Ali lahko Združeni narodi pomagajo ustaviti to preganjanje?

Bkm: Takšnega razločevanja ne bi smelo biti do nikogar na osnovi vere ali etnične pripadnosti in je popolnoma nesprejemljivo, da preganjajo, razločujejo ljudi na osnovi tega, koga ljubiš, kaj veruješ. Zato pa je treba, zlasti ko gre za preseljence in begunce, ravnati z njimi človeško, odgovorno, po mednarodni konvenciji o beguncih, mednarodnih humanitarnih zakonih ter mednarodnih zakonih o človekovih pravicah. Zato znova pozivam evropske voditelje, naj odprejo meje ter oskrbijo potrebno človekoljubno pomoč, ki rešuje življenje. Tem ljudem moramo izkazati sočutje.

RV: Okrožnica svetega očeta Laudato si se nanaša na skrb za naš skupni dom. Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah bo konec leta v Parizu, vendar je v ponedeljek francoski predsednik Francois Hollande posvaril, da se utegnejo pogovori izjaloviti, zlasti če ne bo rešeno vprašanje financiranja za dežele v razvoju, kar še vedno manjka, da bi dosegli globalni sporazum o podnebnih spremembah v Parizu?

Bkm: Najprej sem hvaležen Njegovi svetosti papežu Frančišku za okrožnico, ki jo je napovedal v juniju. Ko sem ga obiskal aprila, mi je povedal, da bo močno zavezan skupnemu delu za lotevanje pojava podnebnih sprememb. Dejal je, da je moralno neopravičljivo, če ne zmanjšamo in znižamo izpustov toplogrednih plinov. To je edini planet, na katerem živimo ljudje in rodovi za nami morajo biti sposobni, da bodo živeli v sozvočju z naravo. In zdaj glede tega pogajalskega procesa: skrbi me hitrost tega pogajanja. Tako počasi gre naprej. In zato je francoski predsednik Hollande podal svojo izjavo. Kolikor zadeva finančno podporo: tesno sodelujem s predsednikom Hollandejem, z nemško kanclerko Angelo Merkel in tudi perujskim predsednikom Ollantom Humalom. Zelo tesno sodelujemo s predsednikom svetovne banke ter administrativnim vodjem IMF ter tudi z generalnim tajnikom UNESCa, da bi našli pot, kako predstaviti politično verodostojen okvir, da bi do leta 2020 dali v obtok 100 milijard ameriških dolarjev ter od takrat naprej vsako leto priskrbeli deželam v razvoju po 10 milijard dolarjev, zlasti najmanj razvitim deželam in majhnim otoškim državam v razvoju. Te dežele, ki zgodovinsko niso odgovorne za podnebne pojave, se niso sposobne lotiti olajšave in prilagajanja na ta položaj. Upam, da bomo lahko sprostili ta denar ter oskrbeli finančno in tehnološko podporo in da bomo imeli decembra v Parizu splošen sporazum.

RV: Prihodnja Generalna skupščina bo sprejela program trajnostnega razvoja po letu 2015. Kateri bodo ključni odgovori za reševanje vprašanja revščine in gospodarske neenakosti. Kako bi lahko dali gospodarstvo v službo ljudstev, kakor je nedavno rekel v Boliviji papež Frančišek?

Bkm: Konec tega meseca bodo prišli svetovni voditelji na sedež Združenih narodov ter predelali program trajnostnega razvoja s 17 cilji trajnostnega razvoja. Ti cilji so preoblikovalni in skupaj sestavljajo daljnosežno vizijo svetovnih voditeljev, da bi ta svet naredili boljši za vse, svet, v katerem ne bo nihče pozabljen, da bi mogli vsi ljudje na tem svetu živeti dostojanstveno pa tudi v sozvočju z našo naravo, z našim planetom Zemljo. To je edina zemlja, ki jo imamo, da živimo na njej. Program trajnostnega razvoja obsega vse vidike našega življenja z izbrisanjem revščine na čelu in v središču. V tem pogledu ima program v središču ljudi in je prijazen do planeta. Učiti se moramo, kako naj živimo v sozvočju z našim planetom Zemljo, z našo naravo. To je glavna vizija teh ciljev trajnostnega razvoja. Pričakujem, da bodo vse države članice Združenih narodov teh 17 ciljev odsevale v svoje narodne gospodarske in okoljske politike kot zavezujočo narodno zakonodajo, tako da bomo do takrat, ko bomo prišli do leta 2030, mogli živeti v svetu razcveta in blaginje, enakosti in pravičnosti. Program pokriva celo dobro upravljanje, demokratično družbo in mirno družbo. Iskreno upam, da bomo na osnovi teh ciljev trajnostnega razvoja naredili ta svet boljši za vse, da ne bo nihče pozabljen.

RV: Zadnje vprašanje: kaj mislite o sporazumu z Iranom glede jedrskega vprašanja?

BKm: Ta jedrski sporazum, ki so ga dosegli P5+1 in Iran, sem toplo pozdravil. Zavedam se nekaterih skrbi in kritike, vendar kolikor vem kot generalni tajnik Združenih narodov pa tudi na osnovi lastnih izkušenj kot pogajalec z jedrskimi vprašanji Severne Koreje, sem prepričan, da je to veliko boljši in veliko bolje strukturiran in veliko strožji sporazum, ki bo Iranu preprečil, da bi pridobival jedrsko orožje za zelo dolgo predvidljivo prihodnost. Zato bi zares upal, da bodo ta sporazum ratificirale vse prizadete strani. Združeni narodi se bodo pripravljeni zavzemati, se bodo še naprej zavzemali ter pomagali mednarodnim agencijam za jedrsko energijo pri izvajanju tega procesa nadzorovanja in preverjanja in to bo tudi pomagalo pri vzpostavljanju miru in varnosti na Bližnjem vzhodu in tudi drugod.

Svet, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...