Slovenija se pripravlja na sprejem beguncev

Slovenija | 12.09.2015, 08:30 Tanja Dominko

Številne evropske države se soočajo s tisoči beguncev, ki na stari celini iščejo boljše življenje. Tudi Slovenija pričakuje prihod večjega števila beguncev. Poleg tistih, ki bodo v prišli sami, naj bi jih več sto sprejela v okviru solidarnostne prerazporeditve iz drugih držav, kot sta Italija in Grčija. Letos je sicer doslej v Slovenijo prišlo manj prosilcev za azil kot minula leta.

ZA NASTANITEV RAZLIČNE LOKACIJE GLEDE NA STATUS MIGRANTOV

Pristojne slovenske ustanove pripravljajo različne lokacije nastanitve za migrante glede na njihov status. Tako so posebne kapacitete pripravljene za tiste, ki bodo zaprosili za mednarodno zaščito, druge za tiste, ki bodo morda vrnjeni v matične države ali v države, iz katerih so prišli, in spet tretje za tiste, ki bodo imeli samo dovoljenje za začasno zadrževanju na območju Slovenije.

Pripravljajo se tudi na možnost, da begunci, podobno kot na Madžarskem, ne bi želeli v nastanitvene centre in bi se zaustavili na železniški postaji oz. bi se na pot odpravili peš. V tem primeru bodo zagotovili postavitev ustreznih kapacitet ob sprejemnih centrih.

Tudi za osebe, ki ne bodo želele ostati v Sloveniji, bodo poskrbeli. Kar se tiče njihovega odhoda v ciljne države, pa bo to stvar enotnega dogovora držav članic EU. Slovenija namreč mora spoštovani evropski pravni red, zato oseb, ki pridejo v državo, ne more in ne sme transportirati v katero drugo državo, poudarjajo na notranjem ministrstvu.

Predstavniki ministrstva, ki vodi pripravo zmogljivosti za sprejem in nastanitev beguncev, bo na podlagi sestankov v posameznih občinah, ki naj bi gostile begunce, pripravili še natančnejše scenarije. Po prvih sestankih so vpletene občine izrazile pripravljenost pomagati beguncem.

Konkretne lokacije za sprejemne centre še določajo, na prvi sestanek pa so povabili predstavniki 13 občin, poleg ljubljanske in mariborske še Ankarana, Brežic, Črnomlja, Celja, Lendave, Logatca, Postojne, Vrhnike, Ilirske Bistrice, Grada in Podlehnika.

ZA ZDAJ BREZ POVEČANJA ŠTEVILA BEGUNCEV IN PROSILCEV ZA AZIL

Slovenija sicer za zdaj ne beleži povečanja števila beguncev niti števila prošenj za azil. V prvih sedmih mesecih letos je bilo tako vloženih 110 prošenj za azil v Sloveniji, lani pa npr. v celem letu 385. Že od leta 2005 število prošenj večinoma upada.

Še leta 2001 je Slovenija npr. dobila nekaj več kot 1500 prošenj za mednarodno zaščito, leta 2002 pa več kot polovico manj, in sicer 640. V letih od 2003 do 2005 se je število prošenj zopet povečevalo in leta 2005 naraslo na 1674. Od takrat pa je večinoma upadalo, leta 2007 ni več preseglo številke 500. Takrat so bili med prosilci na prvem mestu državljani Srbije, ki so jim sledili državljani Turčije, Bosne in Hercegovine (BiH), Albanije in Makedonije.

Medtem ko je bilo še v letu 2009 med prosilci za azil največ državljanov BiH, Kosova in Srbije, je leta 2010 v azilnem domu pri nas pristalo največ Turkov in Afganistancev. Afganistanci so bili po številu prosilcev za azil pri nas na prvem mestu v letih 2011 in 2012, v letu 2013 pa so jih prehiteli Sirci. Sirski državljani so tudi lani podali največ prošenj za azil, in sicer 91, s 76 prošnjami so sledili državljani Afganistana.

Med letošnjimi 110 prosilci za azil je bilo 21 prošenj Afganistancev, 16 Irancev in 12 Ukrajincev. Med njimi je več kot 80 odstotkov moških, ki so med prosilci za azil močno prevladovali tudi v preteklih letih. Lani je bilo med 385 prosilci 292 moških (76 odstotkov), leto prej pa med 272 prosilci 231 moških (85 odstotkov).

Skupaj so pristojni slovenski organi status so v minulih petih letih priznali nekaj več kot 150 ljudem, mnogo več postopkov pa je bilo ustavljenih, ker so posamezniki azilni dom zapustili samovoljno še pred zaključkom postopka.

OBRAVNAVA MIGRANTOV ODVISNA OD NJIHOVEGA STATUSA

Kot pojasnjujejo pristojni slovenski organi, bo obravnava migrantov odvisna od njihovega statusa. V nadaljevanju sledi opredelitev nekaterih ključnih pojmov, povezanih z begunskim in migrantskim vprašanjem.

Prosilec za azil

Prosilec za azil je vsaka oseba, ki zaprosi za mednarodno zaščito in se pri tem sklicuje na preganjanje ali strah pred preganjanjem, kot ga definira Ženevska konvencija iz leta 1951, in čaka na odločitev o prošnji. Pristojni organi opravijo azilni postopek, da bi ocenili upravičenost prošnje za mednarodno zaščito oz. za azil.

Status begunca

Po Ženevski konvenciji je begunec opredeljen kot oseba, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takšnega strahu noče uživati varstva te države ali se vanjo vrniti. Status begunca navadno zajema polno pravico do prebivanja v državi azila, možnost izobraževanja, zaposlitve, socialnih storitev in programov integracije.

Subsidiarna zaščita

Status subsidiarne zaščite ne temelji na Ženevski konvenciji, temveč na mednarodnem humanitarnem pravu. Ta status je podeljen osebam, ki niso begunci, a kljub temu potrebujejo mednarodno zaščito. Gre za osebe, ki bi bile lahko ob povratku v deželo njihovega izvora izpostavljene nevarnosti resnih krivic, kot so smrtna kazen, mučenje ter nehumano ali poniževalno obravnavanje. Prejemniki subsidiarne zaščite imajo navadno bolj omejen dostop do socialnih pravic kot begunci. Njihov status se redno preverja.

Dovoljenje za začasno zadrževanje

Dovoljenje za začasno zadrževanje je dodeljeno osebam, ki nimajo upravičenih razlogov za dodelitev katere izmed oblik zaščite, a ne morejo biti vrnjene v njihove države izvora zaradi tehničnih ovir, npr. ker je njihovo državljanstvo dvomljivo ali ker je država izvora nedostopna zaradi krize ali pomanjkanja letalskih povezav. Te osebe navadno nimajo ali pa imajo minimalen dostop do zaposlitve ali socialne pomoči. Tudi njihov status se redno preverja.

Nezakoniti migrant

Nezakoniti migrant ni pravno opredeljen izraz, a se pogosto uporablja za označevanje oseb, ki so v državo vstopile brez potrebnih dokumentov. Nezakonit vstop v državo se navadno kaznuje kot upravni prekršek. Vendar pa osebe, ki iščejo mednarodno zaščito, pogosto nimajo druge izbire, kot da mejo prečkajo na nezakonit način. V skladu z Ženevsko konvencijo se jih zaradi tovrstnega ravnanja ne sme kaznovati. V praksi se uporabljajo tudi izrazi "ilegalec" in "ilegalni migrant", a je izraz sporen, saj oseba ne more biti ilegalna, pač pa je ilegalen način prihoda. V UNCHR se zavzemajo za uporabo izraza "migrant brez urejenega statusa".

Ekonomski migrant

Osebe, ki prostovoljno zapustijo svoje domovine z namenom iskanja dela v tujini, so ekonomski migranti. Kadarkoli se lahko varno vrnejo domov in potemtakem ne potrebujejo mednarodne zaščite.