Škof Štumpf: Begunska kriza Evropo pošilja na popravni izpit iz človečnosti
Slovenija | 12.09.2015, 09:43 Tanja Dominko
„Begunska kriza Evropo pošilja na popravni izpit iz človečnosti, ki ga ni uspešno opravila med in po 2. svetovni vojni,“ je sinoči v župnijski cerkvi v Črenšovcih pri maši za pobite v 2. svetovni vojni in po njej dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. Pred mašo je blagoslovil spomenik vsem žrtvam 2. svetovne vojne, zbrane pa je ob tej priložnosti nagovoril predsednik republike Borut Pahor. „Sprava je stanje duha, postavitev spomenikov namreč, ki dajejo večni mir in in pokoj vsem našim mrtvim, je samo ilustracija tega stanja duha,“ je poudaril Pahor. Spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne, ki ga je izdelal akademski kipar Štefan Hauko, je pri župnijski cerkvi postavila Župnija Črenšovci v sklopu letošnjega tedna duhovnosti in kulture.
Spomenik sta odkrila črenšovski župan Anton Törnar in črenšovski župnik Ivan Krajnc, blagoslovil pa ga je murskosoboški škof Štumpf. Predsednik države Pahor je po položitvi venca pred spomenik poudaril, da se med nami in za nami dogaja nekaj zelo dragocenega. „Vprašanje narodne pomiritve in sprave ni več predmet državne politike temveč vse bolj neposredno zadeva iskreno voljo ljudi samih. Po nedavnem odkritju spominskega obeležja na Karlovici blizu Velikih Lašč, od danes naprej tudi v Črenšovcih spominsko obeležje jemlje v duhovno zavetje vse žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja. Na njem je vklesan poziv »živim in mrtvim«. Ne gre samo za to, da si spomenik zaslužijo mrtvi. V enaki meri gre za to, da ga potrebujemo živi. Za spomin in opomin.“
Sprava ni spreminjanje zgodovine pač pa spreminjanje prihodnosti, je v govoru poudaril Pahor. „Naša država in naša domovina imata slavno prihodnost, če bomo živeli eden z drugim. Celo eden za drugega. Vsekakor pa ne eden proti drugemu. Samo kolikor bo naša družba strpna in vključujoča, bo Slovenija tudi naša skupna in edina domovina. Dveh ne moremo imeti. Tudi z današnjim dogodkom ustvarjamo eno domovino za vse. Danes je navdihujoč dan.“
Po besedah predsednika programskega odbora tedna duhovnosti in kulture v Črenšovcih ter poslanca NSi Jožefa Horvata želijo z letošnjimi dogodki po vseh šestih vaseh sedanjim in prihodnjim generacijam dati jasno sporočilo: Živim v opomin, mrtvim v spomin, vsem pa mir! „Park spominov Črenšovci dobiva novo izpoved umetnikovega dojemanja vojnih grozot. Po šestih letih krvavenja, uničenih življenj in družin, požganih domov in bratomorstva, je končno dobro premagalo zlo. Zdaj je čas miru. Zdaj je čas za življenje! Zdaj je čas odpuščanja. Častimo ta mir! Častimo to svobodo, častimo to življenje, ki ga izžarevajo otroški obrazi upodobljeni na spomeniku v zlatem mozaiku. Častimo to našo državo in domovino – predrago Slovenijo!“
Poslanec Horvat je še dejal, da bo Park spominov v Črenšovcih odslej še bolj nagovarjal k ljubezni. „K tisti ljubezni, ki se ne veseli krivice, veseli pa se resnice, ki vse prenaša, ki vse veruje, vse upa, vse prestane, vse odpušča. K tisti ljubezni, ki nikoli ne mine. Zato je 70 let po koncu druge svetovne vojne čas, da v naši državi končno vsi začnemo živeti drug z drugim in drug za drugega. Ne pa drug proti drugemu. Napis na podstavku spomenika - tudi v nemščini in madžarščini - simbolizira, da smo odpustili Nemcem, da smo odpustili Madžarom. Zdaj je čas, da končno tudi slovenski brat odpusti slovenskemu bratu!“
Škof Peter Štumpf je v pridi najprej opozoril, da je človek skrivnost in da je resnica o človeku vedno samo ena: ali si dober ali nisi dober. Človek po škofovih besedah ne more bivati tako, da bi bil nekaj vmes. „Biti dober, je odločitev in ne biti dober, je prav tako odločitev. Nihče se ne more izgovarjati, da je takšen kot je po naravi. Vsak je dober ali slab, ker je takšen postal. Za to se je odločil. Biti in ostati človek, je poklicanost in dolžnost. V tej poklicanosti je veličina človekovega dostojanstva, ki je nedotakljivo in vredno vsega spoštovanja. V tej poklicanost pa je tudi dolžnost do osebnostnega razvoja.“
V povezavi z aktualno begunsko krizo je škof Štumpf opozoril, da množice beguncev, ki bežijo v Evropo, ne prosijo za nič drugega kot za usmiljenje. V beguncih Kristus ponovno trpi na križu in s križa kliče po naši človečnosti, je dejal škof. „Begunska kriza Evropo pošilja na popravni izpit iz človečnosti, ki ga ni uspešno opravila med in po 2. svetovni vojni. Evropa še sedaj nima ustreznih odgovorov na tragiko, ki sta jo povzročila Berlinski zid in Balkanska vojna. Pojavljajo se skrajni nacionalizem, verski fundamentalizem in egoizem. Ta trojček je postal gojišče nestrpnosti in sovraštva, ki se po Evropi širi kot požar. Vrednote človečnosti so se razblinile. Na obzorju Evrope se izrisujeta propadli svetopisemski mesti Sodoma in Gomora.“
Škof je nadaljeval, da ne bomo preživeli z zapiranjem meja in s postavljanjem novih zidov. „Vsak od padlih v 2. svetovni vojni in po njej je imel mater in očeta. Vsak se je rodil, da bi živel. Vsak je imel nekoga, ki ga je imel rad in ga je čakal, da se vrne domov. Vsak je imel svojo življenjsko zgodbo, svoja pričakovanja, hrepenenja ter sanje o prihodnosti. Vsakega od teh pobitih je sprejela zemlja, ki še nikogar ni izvrgla iz svojega naročja. Čeprav je njihova smrt grozovita, ne smejo ostati pozabljeni, zasramovani in tako onečaščeni. Ne moremo presojati, kdo od teh je v življenju ostal človeški in kdo ni. Vsak človek je vreden življenja. Apostol Janez nam danes v svojem evangeliju sporoča, da Bog ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, temveč, da bi svet po njem zveličal (prim. Jn 3, 27). Bog nam s križa ponuja življenje, čeprav smrt ves čas grozi. Grozne se te lobanje ob vznožju spomenika. Njihov votel pogled in zaničljivo režanje nam povedo, kako je smrt izzivalna. Smrt ves čas izziva življenje. Smrt poziva življenje na boj. S svojo agresivnostjo je smrt neizprosna do življenja. Smrt vedno nastopi dramatično in zmagoslavno. Toda prav takrat, ko smrt slavi zmago, se pojavi novo življenje. Kristus je s svojim vstajenjem od mrtvih napravil smrt za prag, ob katerem si življenje obriše noge, ko vstopi v večnost.“
Ob sklepu maše je škof akademskemu slikarju Štefanu Hauku ob njegovi 80-letnici življenja podelil posebno priznanje in zahvalo za njegova umetniška dela na področju soboške škofije ter najvišje škofijsko priznanje – Metodovo odličje.
