Poslanstvo Drage še ni izčrpano
Slovenija Tone Gorjup
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah so se začeli jubilejni 50. študijski dnevi Draga 2015. Društvo slovenskih izobražencev je za uvod pripravilo okroglo mizo na kateri so sodelovali nekdanji predavatelji Andrej Capuder, Katica Cukjati, Tine Hribar in v imenu organizatorja Sergij Pahor. Ocenili so dosedanje poslanstvo Drage, se strinjali, da je še potrebna in nakazali prednosti svobodne tribune, ki vliva optimizem in utrjuje slovenstvo.
Po besedah Sergija Pahorja so bili študijski dnevi Draga v očeh organizatorjev tribuna, na kateri so vsi svobodno izražali mnenje o vprašanjih slovenstva. Poleg povezovanja Slovencev v zamejstvu, zdomstvu in v matici, do želeli dati priložnost ljudem v Sloveniji, ki zaradi takratnega komunističnega diktatorskega režima niso mogli svobodno izražati mnenja, da imajo nek odzivni prostor oziroma „svobodni mikrofon“. V času prof. Jožeta Peterlina, ki je Drago neformalno vodil v prvem desetletju so skušali razvijati dialog z oblastjo v Sloveniji, ki pa jih je na koncu zavrnila. Zato so v Drago vabili tiste, ki so bili sami pripravljeni priti, pogosto ne brez posledic. Po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije pa so ugotovili, da bo treba slovensko identiteto uveljavljati tudi v Sloveniji. Od tod po njegovem mnenju tudi težnja po dialogu za skupno dobro, ki Drago vodi tudi danes. Katica Cukjati iz Argentine, ki je predavala na študijskih dnevih v začetku osemdesetih let ugotavlja, da so srečanja ostala zvesta namenu, da bi gojili kulturo dialoga med Slovenci, danes pa je pozitivno, da pri pripravi študijskih dni sodelujejo nove generacije. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je obzorje vse prej kot enostavno zaradi kopice vprašanj, ki se postavljajo danes, od etike in znanosti, ekumenizma, relativizma in svetovnih nazorov do globalizacije, narodnih manjšin, demokratizacije, narodne identitete ... Predvsem pa je prepričana, da se mora Slovenija vrniti k temu, kar je bistvo človeka: k resnici, sočutju do bližnjega, ljubezni, strpnosti. Tine Hribar je ob podajanju lastne izkušnje čutenja zaslombe v Dragi pri razmišljanju o slovenskem osamosvajanju dejal, da je bila Draga vse do danes uspešna zaradi načela "Kdor ni proti nam, je z nami", ki bi ga danes morali oživeti. „Za našo generacijo je bila Draga velika spodbuda. Mislim, da bi to vlogo lahko še naprej igrala, ker smo trenutno res v hudi krizi.“ Andrej Capuder, ki je bil že v prvih desetletjih reden gost Drage, kot predavatelj, razpravljavec ali poslušalec, pa je prepričan, da smo Slovenci po demokratizaciji in osamosvojitvi, namesto da bi iz kulture oporekanja prešli v kulturo izrekanja, šli nasprotno v kulturo prerekanja. Posledica takšnega zadržanja so demoralizacija, neopaženost in sumljivost v očeh evropskih sosedov ter beg možganov. Zato smo potrebni novega idealizma, ki so ga v Dragi še zmožni, v matični Sloveniji pa ne; zato je po njegovih besedah tu delež Drage nenadomestljiv. To so glavni poudarki uvodne okrogle mize na letošnji Dragi.
Več o Dragi najdete na slomedia.it
