Naložba v Teš 6 po oceni Računskega sodišča slabo načrtovana
Slovenija | 20.08.2015, 15:15 Petra Stopar
Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj dobiva nove razsežnosti. Računsko sodišče je ocenilo, da lastnik Teša - Holding Slovenske elektrarne - zaradi naložbe v šesti blok ni bil učinkovit pri obvladovanju denarnih tokov svoje skupine. Že predračunska vrednost ene najdražjih naložb v državi ni bila določena v realni višini, kršili so se pogoji iz poroštvenega zakona, odpovedal je tudi nadzor. Sodišče zdaj od holdinga v dveh mesecih dneh pričakuje obsežne popravljalne ukrepe, v nasprotnem primeru bo zahtevalo razrešitev vodstva.
Holding Slovenske elektrarne (HSE) po oceni najvišjega revizijskega organa ni izpolnil pogoja o vrednosti naložbe v šesti blok šoštanjske termoelektrarne (TEŠ 6), ki je bil določen ob izdaji državnega poroštva za ta projekt. Pri tem pa niso upoštevani predvideni stroški razgradnje po koncu obratovalne dobe.
»Menimo, da je bila sama investicija slabo načrtovana, sicer v trenutku, ko je bila načrtovana in ko se je odločalo o tem, da se v to investicijo gre, potrebna, morda ne v takšnem obsegu, oz. v premalo premišljenem obsegu, da pri osnovnih parametrih, predvsem na področju cen elektrike, zalog in energijske vrednosti premoga, niso bili narejeni zadostni premisleki. Pri izvedbi same investicije je pa popolnoma odpovedal nadzor že v okviru samega podjetja Teš, kar je bil ključen trenutek pred sklenitvijo pogodbe,« je pojasnil predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. Kot je nadaljeval, je bilo od tega naprej investicijo zelo težko nadzorovati. »Zato razumna ali pa prepoznavna vrednost te investicije nikoli ni bila zagotovljena in niso bili izdelani scenariji v primeru negativnih poslovnih izidov, negativnega denarnega toka.«
Poročilo zajema obdobje med letoma 2012 in 2014, ko sta Teš vodila Simon Tot in Peter Dermol, ki naj bi ves čas prikrivala realno vrednost naložbe v šesti blok. Spomnimo, da je zakon o državnem poroštvu iz leta 2012 določil, da cena projekta ne sme preseči milijardo in tristo milijonov evrov, a kot pravi Vesel: »Gre za verigo zavestnih zavajanj, prikrojevanj podatkov. Namreč že leta 2011 je bilo znano direktorju Teša in posledično HSE-ja, da je investicijska vrednost, navedena v podlagah za sprejetje poroštvenega zakona, nerealna, in da je bila že v tistem trenutku višja.«
Prvi mož računskega sodišča o številkah, ki jih razkriva revizijsko poročilo, ni smel govoriti. V HSE so namreč v skladu z zakonom izkoristili pravico, da določene podatke označijo kot poslovno skrivnost, čeprav se v tem primeru to Veselu zdi zloraba tega instituta. Nenazadnje so bili nekateri podatki o projektu, sprva ocenjenem na 600 milijonov evrov, že predstavljeni v javnosti.
Poleg popravljalnih ukrepov, ki jih mora izvesti HSE, bo Računsko sodišče vztrajalo pri odškodninski odgovornosti, vladi pa je dalo tudi v razmislek idejo o združitvi obeh energetskih stebrov v Sloveniji - HSE in Gen Energije - ter tudi možnosti združevanja Teš in Premogovnika Velenje.