MZZ o ugotovljenih nepravilnostih veleposlanikov
Politika Petra Stopar
Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) bo danes podrobneje predstavilo poročila o opravljenih nadzorih na slovenskih konzularno-diplomatskih predstavništvih po svetu. Kot je znano, so bile v nadzoru ugotovljene številne nepravilnosti, večinoma negospodarno ravnanje z javnim denarjem. Generalni sekretar Stanislav Vidovič je že včeraj poudaril, da ima ministrstvo ničelno toleranco pri finančnem poslovanju veleposlaništev. Predsednika države in vlade Borut Pahor in Miro Cerar bosta do nadaljnjega zadržala postopek imenovanja novih veleposlanikov in veleposlanic.
Poročila MZZ o nadzoru in pregledu diplomatov, ki so delali na predstavništvih v tujini, skupno obsegajo skoraj 1200 strani, ministrstvo pa jih je objavilo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
Dokumenti razkrivajo različne nepravilnosti. Omenimo samo nekatere. Med drugim so v Beogradu nadzorniki začasno zasegli 651 vlog za vizume zaradi suma lažnega navajanja razlogov za potovanje. Na veleposlaništvu Slovenije v Parizu nadzor ni ugotovil hudih nepravilnosti le pri veleposlanici Veroniki Stabej, ki konec meseca odhaja s položaja, temveč tudi pri njenem predhodniku Janezu Šumradi. Tega je policija celo ovadila, a je ovadbo kasneje po neuradnih podatkih zavrgla.
Generalni sekretar na ministrstvu Vidovič je že včeraj pojasnil, da je MZZ od leta 2009 opravil nadzore na 49 diplomatsko-konzularnih predstavništvih, od tega je bilo kakih deset izrednih nadzorov, ostali so bili redni, ki jih je v povprečju od pet do sedem na leto. Praviloma naj bi imel vsak veleposlanik vsaj en nadzor v času mandata. Vidovič je še razložil, da po opravljenem nadzoru glavni diplomatski nadzornik predlaga večje število ukrepov. „Običajno so ti ukrepi lahko že takoj odpravljeni na veleposlaništvu samem, pri določenih ukrepih pa je treba sodelovanje služb na ministrstvu, predvsem službe za finančne zadeve in službe za pravne zadeve. Ko gre za večje kršitve, pa nadzornik lahko predlaga tudi druge ukrepe, ki pa jih od leta 2009 ni bilo prav veliko. Med njimi je sicer recimo izredna odpoved delovnega razmerja v primeru veleposlanika Petra Reberca,“ je dejal Vidovič.
Predsednik slovenskega društva za mednarodne odnose, nekdanji veleposlanik Bojan Grobovšek, je nadzor pozdravil, če bo to na ministrstvu privedlo do uvedbe sistema tako negativnih kot tudi pozitivnih ukrepov. „Najslabše bi bilo, če ostane vse napol dorečeno.“ Na MZZ po njegovih besedah sicer „ni ravnotežja, da bi se povedalo, kako so mnogi zelo dobro delali“. Kot je izpostavil, delo veleposlanikov večinoma ni lahko, večina ima izredno omejena sredstva, pogosto morajo zaradi selitev veleposlaništev oz. rezidenc stvari postavljati na novo. Pri tem pa se soočajo s številnimi pravili, pogosto tudi nedorečenimi.
