Spominjamo se združitve Prekmurja z matičnim narodom
Politika Petra Stopar
Danes je državni praznik, s katerim se v Sloveniji spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan leta 1919 se je v Beltincih na ljudskem zborovanju zbralo več kot dvajset tisoč ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici po več kot devetsto letih.
Po sklepu Vrhovnega sveta mirovne konference v Parizu je redna vojska Kraljevine SHS 12. avgusta vkorakala v Prekmurje in ga že pet dni pozneje, 17. avgusta, prepustila v upravljanje civilni upravi. Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku je bila že v petek v Murski Soboti, ob današnjem občinskem prazniku pa bodo imeli Beltinci slovesnost nocoj.
Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti v petek je bil murskosoboški župan Aleksander Jevšek. Spomnil je, da so Prekmurci postali del matičnega naroda po skoraj tisoč letih, ves ta čas pa ohranjali in negovali svojo bit, ter da je izjemno pomembno vlogo pri odločitvi velikih sil, da Prekmurje pripade Sloveniji, na pariški mirovni konferenci opravil slovenski arbiter tistega časa, Prlek Matija Slavič. Po Jevškovih besedah je bil Slavič „državnik velikega kova, kakršnega bi si tudi danes lahko samo želeli“. Vendar pa smo, tako Jevšek, v tej državi, ki smo si jo izborili leta 1991, padli na izpitu vrednot, za kar pa smo krivi sami.
Dejal je tudi, da Prekmurje noče več biti najbolj zaostala regija. „Hočemo in postavili se bomo na lastne noge, ker imamo v Prekmurju vrsto danosti, ki skupaj z ljudmi ustvarjajo možnost za dinamičen razvoj, nova delovna mesta, nove dejavnosti in nove priložnosti. Imamo čudovito pokrajino, reko Muro, energetske potenciale, kmetijstvo, turizem in vrsto uspešnih podjetij. To je skupaj z ljudmi iz Prekmurja ključni razvojni kapital, s katerim razpolagamo in nam omogoča trajnostni razvoj in družbo blaginje.“ Od države pa pričakujejo zgolj eno, in sicer, da ima do njih enak odnos, kot do drugih regij ter da se drži sprejetih dogovorov: „Soboška obvoznica je le en primer, da temu ni tako. Zdaj ima vlada možnost, da to napako odpravi, vse ostalo bomo naredili Prekmurci sami.“
Predsednik države Borut Pahor je kot častni gost letošnje slovesnosti dejal, da bo Slovenija v treh mesecih z državnimi prazniki (ob današnjem še vrnitev Primorske k matični domovini in dan Rudolfa Maistra) praznovala prelomne zgodovinske dogodke, ki so bili velikega pomena za sodobno slovensko državnost, saj so določili prostor naše suverenosti.
Priključitev Prekmurja matični domovini je povezal z današnjim aktualnim mejnim vprašanjem med Slovenijo in Hrvaško. Pahor upa, da bo arbitražni tribunal nepristransko določil mejo med državama, kot mu to nalaga sporazum. „Težko ga je bilo doseči, toda lepo in navdihujoče je bilo opazovati njegove rezultate. Zato je z vidika regionalnega miru in varnosti, zlasti pa zavoljo avtoritete mirnega reševanja mejnih in vseh drugih odprtih vprašanj, tako zelo pomembno, da se uveljavi do konca, in po vključitvi Republike Hrvaške v Evropsko unijo določi še mejo med obema našima državama. Ni boljše alternative.“
Predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je ob prazniku združitve Prekmurskih Slovencev z matico zapisal, da takšen razplet verjetno „ne bi bil možen, če se v številnih stoletjih pod ogrsko nadvlado med Prekmurci ne bi ohranil občutek pripadnosti slovenskemu narodu, če ne bi Prekmurci, kljub upravno-politično ločenem razvoju in okrepljenim pritiskom madžarskega iredentizma, vse do zgodovinskega združenja uspeli ohranjati in razvijati svojo narodno zavest, pripadnost in kulturo“. Ob tem je predsednik državnega zbora zaželel, da bi bil današnji praznik „poklon spominu, ki krepi našo pripadnost, našo identifikacijo z narodovo zgodovino in narodovo kulturno dediščino, naš nacionalni ponos, državljansko zavest in pripadnost skupnemu narodu“.
