V Sloveniji letos 110 prošenj za azil, v Nemčiji že 200.000
Svet | 12.08.2015, 13:07 Petra Stopar
Evropske države se v zadnjih mesecih soočajo z vedno večjim navalom prosilcev za azil, reševanja njihovih prošenj pa se lotevajo na različne načine. Slovenija večinoma ni zadnji cilj migrantov, ampak zgolj prehodna dežela. Letos je notranje ministrstvo vsega skupaj obravnavalo 110 prošenj za azil.
Grčija in Italija glavni vstopni točki migrantov, razmere v teh državah še posebej kritične
Na otoku Kos so policisti včeraj skušali Sirce in Afganistance v namen registracije premestiti na nogometno igrišče, saj so več tednov kampirali vzdolž cest in plaž. Selitev se je sprevrgla v množičen pretep. Župan Kosa je grško vlado v pismu posvaril, da je na otok s 30.000 prebivalci na novo prišlo več kot sedem tisoč prebežnikov, in da obstaja nevarnost nasilja.
V Italiji do tega do konca leta pričakujejo 200.000 prošenj za azil. Postopek pridobivanja statusa begunca je na Apeninskem polotoku zelo zapleten. Migrante najprej namestijo v ustanove za prvo pomoč in prvi sprejem, nato pa v centre za prosilce azila, kjer opravijo uradno identifikacijo in kjer lahko migranti vložijo prošnjo. Tisti, ki jim jo zavrnejo, pristanejo v t. i. centrih za identifikacijo in izgon.
Kako je s Slovenijo?
„Mi nismo nekako zelo visoko po številu iskalcev azila, sploh če pogledamo evropske države, nismo država končnega cilja, nismo tudi najbolj prijazna dežela, tako da se nas kar izogibajo in tudi tisti, ki bodo prišli k nam, verjetno v Sloveniji ne bodo ostali dolgo, ker nimajo prijateljev in družine in bodo iskali druge priložnosti,“ je v pogovoru za naš radio povedala evropska poslanka Tanja Fajon.
Podatki notranjega ministrstva kažejo, da je Slovenija letos prejela 110 vlog za mednarodno zaščito, med katerimi je bilo 10 vnovičnih. Status begunca je priznala 27. „Ko oseba pridobi status begunca pri nas uživa iste bonitete kot slovenski državljani. Upravičena je do socialne pomoči, otroškega dodatka, je upravičena do sredstev za najemnino, seveda ko ni več v azilnem domu,“ je pojasnila Alenka Petek s Slovenske Karitas v oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče.
Predsednik Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger pa je poudaril, da prosilci različno dolgo čakajo na obravnavo njihovih prošenj. „Včasih od nekaj tednov do nekaj mesecev, tudi do eno leto, včasih so res dolgi ti postopki, bi jih bilo treba skrajšati, da se zmanjša ta negotovost.“ Če prošnji ni ugodeno, po njegovih besedah begunec do izgona počaka v Centru za tujce, ki se nastaja v Postojni.
Najbolj zaželena država za pridobitev azila Nemčij, nato Švedska, Francija in Velika Britanija
Letos je prejela že približno 200.000 prošenj, od tega 79.000 samo v juliju. Nemški policijski sindikat ob tem poziva k vnovičnemu nadzoru na notranjih mejah schengenskega območja ter zahteva več osebja, ki vsak dan registrira in zdravstveno pregleduje več sto migrantov.
Druga najbolj iskana je Švedska, ki je glede na število prebivalcev celo prva med evropskimi državami po številu vloženih prošenj. Lani so jih od več kot 80.000 odobrili 36.000. A primanjkuje jim namestitvenih kapacitet, tako da se morajo zanašati na hotele, počitniška naselja in kampe. V Franciji so lani zabeležili 65.000 prošenj, v Veliki Britaniji pa 25.000.
