Otroci nosijo vodo; Afrika
Papež novembra v Srednjeafriško republiko, ki jo pretresa hudo nasilje
Svet Marjana Debevec
Papeža Frančiška to jesen čaka nekaj pomembnih in hkrati tudi zahtevnih potovanj. Kot smo že poročali bo sredi septembra obiskal Kubo, nato pa še ZDA, kjer bo potekalo svetovno srečanje družin. Oktobra bo sodeloval na redni sinodi o družini, novembra pa naj bi sveti oče obiskal tudi Ugando in Srednjeafriško republiko. Papež se bo na afriški celini mudil od 27. do 29. novembra.
Med problemi, s katerimi se soočata obe deželi, je najprej ebola, zato lahko veliko srečanje predstavlja tveganje za ljudi. Tamkjašnji duhovnik Abbé Philippe Gebralet, ki je v Avstriji spregovoril o izzivih v svoji deželi, je predstavil tudi nenehne napetosti v Srednjeafriški republiki. Proti predsedniku Francisu Bozizéju, ki je prišel na oblast leta 2003, se je s pomočjo iz Darfurja oblikovala islamska zveza, ki sebe imenuje Séléka. Proti njej se borijo 'uporniki Anti-Balaka', ki sebe označujejo za krščanske. Žrtev bojev med skupinami in povzročenega pokola je že na tisoče ljudi. Vendar pa duhovnik poudarja, da ne gre za verski spor, čeprav skupini sami sebe tako označujeta. Ravno nasprotno, od vsega začetka so se povezali krščanski in muslimanski duhovniki ter glasno in razločno povedali, da gre za vojaško-političen spor. Poleg notranjih političnih dejavnikov, ki pogojujejo omenjene konflikte, pa so v ozadju spora tudi mednarodna podjetja, ki iz dežele uvažajo uran, zlato in nafto. Kakor vedno pa največ trpi civilno prebivalstvo, poudarja duhovnik. Širi se namreč sovraštvo med skupnostmi, maščevanje, obračunavanja, roparski napadi, negotovost, posilstva – z eno besedo barbarstvo, kakršnega v državi še niso videli. Po prvih poročilih je bilo pobitih več kakor 10.000 ljudi. Poleg tega je v Srednjeafriški republiki 10.000 otrok vojakov, ki imajo travme za vse življenje.
'Od papeževega obiska si zato obetamo sporočilo miru,' dodaja Abbé Philippe. Poleg tega pa upajo, da bodo tudi politiki sprejeli, kar ima povedati papež in to udejanjili. Kot poudarja tamkajšnji duhovnik, še ni izgubljeno vsako upanje. Med muslimani in kristjani so namreč še znamenja solidarnosti. Kristjani so na primer vzeli pod zaščito na tisoče muslimanov, kristjane pa so reševali muslimani. Begunce sprejemajo v cerkvah. Rane seveda ostajajo, zato si želijo, da bi tudi Evropa prispevala h gradnji miru. pritisniti na vse, ki so udeleženi pri vzdrževanju miru. Ključno rešitev pa Abbe Philippe vidi v pogumu odpuščanja.
