Zunanji ministri pozdravili iranski jedrski dogovor

| 21.07.2015, 11:14 Rok Mihevc

Zunanji ministri Evropske unije so včeraj v Bruslju pozdravili zgodovinski dogovor o iranskem jedrskem vprašanju. Izrazili so željo, da bi Iran igral konstruktivno vlogo pri reševanju sporov v regiji. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je ob tem poudarila, da preučujejo nove možnosti za oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa.

Ministri so izrazili željo, da bi zgodovinski iranski jedrski dogovor prispeval k izboljšanju tako odnosov Evropske unije in Irana kot odnosov med Iranom in mednarodno skupnostjo v prizadevanjih za stabilnejšo in varnejšo regijo.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini: „Uspeh diplomacije na drugih področjih kaže, da ni krize, ki je z diplomatskimi prizadevanji in dialogom ni mogoče rešiti. Vsi preučujemo možnosti za vzpostavitev novega mednarodnega koncepta za oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa.“ Hkrati je napovedala še, da bo o rezultatih poročala septembra.

Vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier pa je izpostavil upanje, da bo dogovor odprl novo poglavje v odnosih med državami na Bližnjem vzhodu in bo spodbuda pri reševanju drugih sporov, na primer v Siriji. Optimističen je bil tudi britanski zunanji minister Philip Hammond, ki je poudaril, da želijo manj negativen Iran. „Želimo Iran, ki bo igral konstruktivno vlogo v regiji.“

Tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec si želi, da bo iranski dogovor pozitivno vplival na razmere v regiji in da bo mogoče laže razrešiti nekatera vprašanja, na primer na Bližnjem vzhodu. Poudaril je tudi željo ministrstva za zunanje zadeve, da bi lahko čim prej odprli veleposlaništvo v Iranu, saj je to v velikem interesu našega gospodarstva. V trenutnem razrezu proračuna Erjavec sicer ne vidi za to potrebnih sredstev, a še vedno upa, saj razprava še ni končana. Če Slovenija ne bo med prvimi, ki bodo v Iranu na novo odprli veleposlaništvo, se minister boji, da bodo priložnosti ušle. Te vidi v panogah, kjer je naša država že tako izvozno naravnana.

A iranski dogovor ni bila edina tema zasedanja zunanjih ministrov. Ti so v Bruslju razpravljali tudi o gospodarski in varnostni podpori Tuniziji po terorističnem napadu konec junija ter o podpori Libiji po mirovnem sporazumu, ki so ga v Maroku podpisale libijske strani, razen strani v Tripoliju.