Nemški in avtrijski parlament za nadaljevanje pogajanj z Grčijo
| 17.07.2015, 14:07 Rok Mihevc
Začetek pogajanj z Grčijo o tretjem programu pomoči je danes v ospredju dela nekaterih parlamentov držav v območju evra. O tem danes odločajo poslanci v Nemčiji in Avstriji, pa tudi v Sloveniji teče beseda o tem.
V ponedeljek so voditelji območja evra dosegli načelni dogovor o pripravljenosti na začetek pogajanj o novem programu pomoči Grčiji. Ta je vreden do 86 milijard evrov. A so morale Atene že včeraj sprejeti nekatere nujne ukrepe, npr. dvig davka na dodano vrednost.
Začetek pogajanj pa morajo zdaj odobriti tudi nekateri nacionalni parlamenti. Avstrijski poslanci so finančnemu ministru že potrdili pogajalski mandat, prav tako v Nemčiji. Kot je poslancem poudarila kanclerka Angela Merkel, bi bilo neodgovorno, če ne bi pomagali Grčiji neodgovorno. „Alternativa temu dogovoru ne more biti premor med sodelovanjem v evrski skupini, ki bi ga druge države pripravile za Grčijo. Nastala je zmeda, ki jo lahko predvidimo. Prednosti dogovora hitro odtehtajo pomanjkljivosti.“
Ob tem je Merklova ocenila, da je dogovor o tretji pomoči najboljša in zadnja priložnost za rešitev krize. Poslance je k podpori pozval tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. „Mislim, da se vsi v tej dvorani, člani vseh strank, prav gotovo pa vsi člani vladne koalicije, strinjamo, da moramo pomagati Grčiji. Evropo moramo ohraniti enotno, pomembno pa je tudi sočutje.“
V Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, je grška kriza postala žgoča tema. Država je namreč doslej največ prispevala za reševanje te južnoevropske članice, zato se med državljani krepi nezadovoljstvo. Vseeno je pričakovati, da bo bundestag prižgal zeleno luč. Francija in Finska sta začetku pogajanj pritrdili že pred dnevi.
Tudi v Sloveniji nekateri odbori državnega zbora razpravljajo o Grčiji, predvsem pa o posledicah krize za našo državo. Seje odborov za zadeve Evropske unije, finance ter zunanjo politiko sta se udeležila tudi minister Dušan Mramor in predsednik vlade Miro Cerar. Odbori so na nujni seji, ki jo je sklicala Nsi in je bila zaprta za javnost, po Cerarjevih besedah podprli prizadevanja vlade, da se začnejo pogajanja z Grčijo o tretjem programu pomoči in da se nadaljuje proces, s katerim bo Grčija ostala v območju evra. Poleg tega so se odbori strinjali, da je potrebno zagotoviti, da bo grška vlada nato tudi izpolnila svoje zaveze.
Medtem pa se razmere v Grčiji počasi normalizirajo. Banke, ki so zaprte od konca junija, bi namreč lahko znova odprli v ponedeljek, a še naprej bi lahko v veljavi ostalo omejitev kapitalskih tokov. Grki lahko tako trenutno z bankomatov dvignejo le 60 evrov na dan, nakazila v tujino pa so možna le ob soglasju grške centralne banke in finančnega ministrstva. Prav tako se je včeraj svet ECB odločil povečati obseg nujne likvidnostne pomoči bankam za 900 milijonov, kar bo omogočilo njihovo vnovično odprtje.
