Štipendije za dijake in študente.
Na voljo štipendije za deficitarne poklice
Politika Petra Stopar
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je objavil razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice. Višina razpisanih sredstev za prihajajoče šolsko leto je 1,2 milijona evrov. To po oceni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve omogoča dodelitev do 1000 štipendij po 100 evrov mesečno. V Študentski organizaciji Slovenije razpis sprejemajo z »omejenim navdušenjem«.
Štipendijo za deficitarne poklice, ki je novost po zakonu o štipendiranju, je mogoče pridobiti za srednje poklicno in tehniško izobraževanje na programih s področja računalništva, strojništva, elektrotehnike, kemije, pa tudi na področju gostinstva in na drugih programih, opredeljenih v politiki štipendiranja, pojasnjuje ministrica za delo Anja Kopač Mrak. »Želimo predvsem zagotoviti ustrezni kader na trgu dela glede na povpraševanje delodajalcev, spodbujamo vpis na področju izobraževanja, ki pospešuje in izboljšuje zaposljivost, s tem se tudi krepi zanimanje za srednješolske in poklicne programe, sam cilj je tudi promoviranje poklicnega in strokovnega izobraževanja. Gre za to, da se zmanjšujejo razlike med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, kar je eden izmed problemov Slovenije,« pravi.
Razpis je objavljen na spletni strani www.sklad-kadri.si. Vloga za prijavo bo objavljena 24. avgusta ob 9. uri na spletni strani sklada za razvoj kadrov, od takrat pa do porabe sredstev oz. najdlje do vključno 30. oktobra pa se lahko vlagatelji prijavijo na razpis, je dodal direktor sklada Franc Pristovšek. »Razpis je objavljen po načelu, kdor prej vloži, tisti prej dobi štipendijo,« ki jo je mogoče združevati tudi z državno in Zoisovo, ne pa s kadrovsko.
Kljub temu, da bi morali na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) v času nenehnega krčenja sredstev za mlade, nove štipendije sprejeti z navdušenjem, pa sporočajo, da temu ni tako. Kot med drugim poudarjajo v sporočilu za javnost, so »vsebinski temelji« deficitarnih štipendij in sam »političen proces njihovega sprejemanja precej sporni«.
Menijo, da je »paradoksalno, da država po eni strani strateško subvencionira tiste, ki so težje zaposljivi, po drugi strani pa bo z deficitarnimi štipendijami subvencionirala tiste, ki so hitro zaposljivi«. Izbira je po oceni ŠOS sledila zgolj kriteriju trenutnega pomanjkanja delovne sile, torej interesu delodajalcev, temu namenu pa da služijo kadrovske štipendije. »Ne gre samo za argument neprimerne ponudbe na trgu dela in številnih nezapolnjenih delovnih mest, temveč tudi za neprimerno ponudbo teh delovnih mest, zaradi česar določeni poklici niso konkurenčni. Hkrati imamo perspektivno delovno silo, ki pa ne najde dela,« so zapisali v ŠOS.
Tako se jim zdi problematično tudi, da so štipendije razpisane samo za področje srednjega poklicnega oz. strokovnega izobraževanja. Po njihovem bi bilo smiselno predvsem sofinanciranje in spodbujanje »poklicev prihodnosti«, po katerih na trgu dela še ni povpraševanja, a se pričakuje, da bodo v prihodnosti konkurenčni in pokrivali panoge, ki so v nacionalnem interesu. To so predvsem visokotehnološki poklici in poklici z visoko dodano vrednostjo.
