Kakšna bo usoda medijskega zakona?
Slovenija | Marjana Debevec
Prihodnji teden se končuje javna razprava o osnutku novele zakona o medijih, ki je v javnosti naletela na buren odziv. Kritični so bili tako različni mediji, kot tudi Združenje novinarjev in publicistov. A novi osnutek prinaša nekatere prijaznejše določbe, s katerimi se strinja tudi združenje radiodifuznih medijev oziroma Medijska zbornica.
V Medijski zbornici so zadovoljni z novim osnutkom novele zakona o medijih, ki je v javni razpravi do 21. julija. Kot so sporočili, so ugotovili, da je ministrstvo za kulturo upoštevalo njihove pripombe in predloge, s katerimi so opozarjali na težke razmere na medijskem trgu. Predlagali bi le nekatere dopolnitve, ki bi olajšale ugotavljanje novih glasbenih del in mladih izvajalcev. Člani združenja obenem pričakujejo dano zavezo ministrstva, da bo septembra pristopilo k pripravi sistemskega in stabilnega vira financiranja za izdajatelje s statusom posebnega pomena.
Precej kritik v prvotnem osnutku je med drugim letelo na predlog o odgovornosti odgovornih urednikov medijev za vsebino komentarjev, bralcev, poslušalcev in gledalcev. V novi različici te odgovornosti ni več, mora pa izdajatelj medija oblikovati pravila za komentiranje, komentarje, ki niso v skladu z njimi, pa umakniti najpozneje v enem delovnem dnevi po prijavi. Najbolj buren je bil odziv na predlagano definicijo slovenske glasbe, saj bi za slovensko glasbo štela le vokalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku, ali instrumentalna glasba slovenskega izvora. Iz novega osnutka je ta sporna določba izpadla. Veliko sprememb v novem osnutku se nanaša tudi na kvote predvajanja slovenske glasbe. Po prvotnem predlogu bi moral delež slovenske glasbe tudi v dnevnem času, med 6. in 22. uro, znašati najmanj 20 odstotkov, v novem osnutku pa je ta člen precej popravljen. Tako mora biti po novem v dnevnem času predvajane najmanj deset odstotkov slovenske glasbe oziroma polovica 20-odstotne kvote. Pri tem mora najmanj 70 odstotkov tega deleža predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku. Najmanj četrtina tega deleža mora predstavljati slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma, najmanj osmino deleža pa glasba izvajalcev, ki niso starejši od 25 let. Kakšne popravke bo zakon dočakal še v parlamentarni obravnavi, pa je še druga zgodba.
