Pred pol stoletja se je poslovila Minka Skaberne
Slovenija Tone Gorjup
V Ljubljani je na današnji dan pred petdesetimi leti umrla učiteljica Minka Skabernè. Njeno ime je tesno povezano s Knjižnico za slepe in slabovidne, zato ne preseneča, da so ji pred meseci posvetili simpozij, s katerim so želeli osvetliti njeno življenje in delo. Z njim so se spomnili tudi 95-letnice delovanja knjižnice, ki je nastala po njeni zaslugi.
Ko so v novih prostorih Knjižnice za slepe in slabovidne kmalu po letošnjem slovenskem kulturnem prazniku začeli simpozij o učiteljici in ustanoviteljici slovenske knjižnice za slepe Minke Skabernè, je predsednik društva slepih in slabovidnih Tomaž Vraber med drugim povedal, zakaj je pomembno osvetliti njeno delo. Njeno ime namreč srečujejo na vsakem koraku, ne vedo pa, kdo je bila ta žena. Simpozij je med drugim opozoril na izjemno vsestransko delo Minke Skabernè, ki je umrla 12. julija leta 1965 v Ljubljani. Čeprav je od njene smrti minilo petdeset let, je med Slovenci prav po zaslugi svojega dela danes skoraj bolje poznana kot v času smrti, ko oblast samoraslim posameznikom ni bila naklonjena.
Minka Skabernè je bila doma iz Kranja. Končala je učiteljišče, zatem pa nekaj let poučevala na ljubljanskih šolah. Leta 1911 je odšla na Dunaj in tam opravila tečaj za pouk slepih. Med prvo svetovno vojno se je pridružila društvu Dobrodelnost, kjer je prevzela skrb za oslepele vojake. Po vojni je po zgledu Zavoda za slepe v Gradcu sodelovala pri oblikovanju podobnega zavoda v Ljubljani. Največ svojih moči je posvetila ustanovitvi knjižnice za slepe. Skupaj s sodelavci je organizirala prepisovanje slovenskih del v braillovo pisavo.
V zahvalo za njene zasluge so po drugi svetovni vojni knjižnico pri Zvezi društev slepih in slabovidnih poimenovali po njej. Ta tudi danes opravlja poslanstvo, za katerega si je prizadevala Minka Skabernè. Na njenih policah je v brajico prilagojenih 1167 knjižnih del, na audiokasetah je na voljo več kot 2500 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo blizu 4000 del slovenskih in tujih avtorjev. Trenutno je v knjižnico včlanjenih več kot 1660 oseb. Cankarjev odziv na pismo Minke Skaberne med prvo vojno, češ da se trudi le za lasten dober občutek, ljudje pa njenega dela ne bodo cenili, se je v tem primeru izkazal za napačnega.
