Pregled slovenskih dogodkov od petka, 3. julija, do petka, 10. julija

Slovenija | 11.07.2015, 18:40 Marjana Debevec

Teden, ki je za nami, je zaznamovalo slovo od velika slovenske narodnozabavne glasbe Slavka Avsenika. Državni zbor je sprejel fiskalno pravilo in zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, v nedeljo pa smo praznovali nedeljo Slovencev po svetu. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v soboto iz rok nuncija prejel palij, ki ga bo mariborski nadškof Alojzij Cvikl prejel 18. oktobra.

DRUŽBA

Pregled slovenskih dogodkov od petka do petka začenjamo pri vremenu. Po vročinskem valu je namreč Slovenijo v noči na četrtek zajelo neurje z nevihtami. Največ težav je vreme povzročalo na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Zaradi vetra in toče je bilo poškodovanih več kot 100 objektov. Najhuje je bilo v občinah Črenšovci, Velika Polana in Lendava, kjer so ponekod nekateri pridelki tudi povsem uničeni. Občinske komisije za naravne nesreče naj bi v prihodnjih dneh popisale škodo.

Tudi na Kmetijskem gospodarstvu Lendava so že pospravili 75 odstotkov pšenice, močno pa je poškodovana njihova ajda, prizadeta je tudi polovica koruze. Neurja z nalivi so v sredo in ponoči so tudi na Koroškem povzročila precej težav, tudi v nekaterih podjetjih. Meteorna voda je zalila proizvodne prostore podjetij Metal Ravne in Stroj Radlje, prav tako upravne in proizvodne prostore Žage v Šentjanžu. Marsikje so se pred naraslimi vodami zaščitili s protipoplavnimi vrečami.

V Begunjah na Gorenjskem so se v torek popoldne poslovili od velikana slovenske narodnozabavne glasbe Slavka Avsenika. Ob 16. uri je bila v župnijski cerkvi sv. Urha maša zadušnica, ki jo je ob somaševanju dekanijskih in še nekaterih duhovnikov daroval škof Anton Jamnik. Opozoril je na Avsenikovo dediščino, s katero je bogatil najprej svoje domače, slovenski narod in vse, ki so ga srečevali.

Po maši se je pogrebni sprevod s krsto pokojnega vrnil pred Avsenikovo domačijo, kjer so pripravili žalno slovesnost. Na njem so spregovorili predstavnik Begunj Sašo Gašperin, župan Radovljice Ciril Globočnik, predstavnik Društva slovenskih skladateljev Tomaž Habe, eden od piscev besedil k Avsenikovim melodijam Ivan Sivec in predsednik države Borut Pahor.

V imenu domačih je spregovoril njegov prvorojenec Slavko Avsenik mlajši. Med žalno slovesnostjo so odmevale melodije znanih pesmi kot so Gozdovi v mesečini, Tam kjer murke cveto, Slovenija, od kod lepote tvoje ... Sledil je pogreb na begunjsko pokopališče, kjer so Slavka Avsenika z vojaškimi častmi položili v družinski grob. Za slovo so vsi prisotni zapeli Veter nosi pesem mojo.

Pretekla nedelja je bila nedelja Slovencev po svetu. Pod okriljem vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu so na Ptuju v soboto pripravili že peto tradicionalno srečanje, ki so ga poimenovali Dobrodošli doma. Prišlo je približno tisoč slovenskih izseljencev iz vseh vetrov. Slovesno somaševanje je v župnijski cerkvi svetih Petra in Pavla vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Na osrednji prireditvi je zbrane pozdravil minister Gorazd Žmavc, o pomenu tovrstnih srečanj pa je medijem dejal.

Dopoldne je na pobudo premierja Mira Cerarja potekala tudi seja sveta vlade za Slovence po svetu. Cerar je napovedal, da bo vlada prenovila dosedanjo strategijo sodelovanja s Slovenci po svetu.

„Naše rojake po svetu potrebujemo, ne le zato, ker so del našega naroda in domovine, pač pa tudi zato, ker lahko preko njih Slovenija vstopa v svet in ker lahko tudi oni najdejo v Sloveniji priložnosti za svoje delovanje," je še dejal premier.

Sestanka se je udeležil tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, ki ga veseli poziv Cerarja pristojnemu ministru, da pripravi poročilo o tem, kaj je bilo na tem področju dobrega, in strategijo o tem, kaj se da v prihodnje izboljšati. Pri tem je tudi sam opozoril na nekaj stvari, ki bi jih vlada lahko popravila.

Zunaj Slovenije po nekaterih podatki živi približno pol milijona Slovencev.

Lekarna Ljubljana namerava ustanoviti zavod Ljubhospic in s tem rešiti položaj, v katerem se je znašla hiša Hospic, sicer edina tovrstna ustanova v državi. V Društvu Hospic, ki je doslej vodil hišo za umirajoče, pa menijo, da gre za nekakšen prevzem. Predsednica društva Hospic in hiše za spremljanje umirajočih Renata J Roban je povedala, da se čutijo na nek način izigrane.

V Lekarni upajo, da bi Ljubhospic s sprejemanjem bolnikom lahko začel 1. septembra, čeprav način delovanja še ni opredeljen. Poleg tega niso navezali stika s strokovno ekipo, ki je doslej spremljala umirajoče. V Društvu Hospic zato menijo, da gre za nekakšen prevzem njihove hiše.

Tudi v ljubljanski svetniški skupini Nsi nasprotujejo ustanovitvi Ljubhospic, saj se sprašujejo, po kakšen ključu bodo izbirali ljudi, ki jih bodo sprejeli.

V Ljubljani naj bi jeseni zaživel nov radio, do konca leta pa tudi televizija. Po besedah koordinatorja projekta Borisa Tomašiča medijska hiša vključuje dve družbi: delniško družbo Nova 24TV.SI, ki bo izdajateljica televizije, in družbo z omejeno odgovornostjo Nova, ki bo ponudila radio in portal.

Nova medijska hiša naj bi sledila vrednotam evropske desnice. Televizija bo ponudila izključno informativni program, tudi pri radiu in portalu bo poudarek na informativnih vsebinah.

POLITIKA

Državni zbor je včeraj sprejel predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki določa, da srednjeročno in dolgoročno porabimo toliko, kolikor zberemo z javnimi dajatvami. Slovenija je fiskalno pravilo v ustavo vnesla leta 2013, k temu pa se je zavezala z medvladno pogodbo o fiskalnem paktu.

Podrobnosti pravila je bilo treba nato opredeliti z izvedbenim zakonom, s katerim Slovenija precej zamuja, saj je usklajevanje tako kot pri spremembi ustave potekalo dolgo. Potrebni dve tretjini glasov je vladi po odločitvi ZaAB v prid podpori zakonu le uspelo dobiti.

Poslanke in poslanci so v četrtek zvečer sprejeli zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci NSi. Z zakonom se urejajo postopki do trenutka, ko se neko grobišče vpiše v register in se uvrsti v kategorijo vojnih grobišč.

Poudarek zakona je na odkrivanju doslej prikritih vojnih grobišč, njihovi označitvi v naravi, vpisu v register vojnih grobišč in postavitvi spominskih znamenj v skladu z zakonom o vojnih grobiščih.

V parlamentarni razpravi so naklonjenost zakonu poleg predlagateljev namenjali tudi v SMC, v SDS pa ga niso niti podpirali niti mu niso nasprotovali. Preostale poslanske skupine mu niso bile naklonjene.

Ob 25. obletnici spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu je predsednik Borut Pahor med drugim poudaril“ Slovenci imamo eno državo. Ne moremo imeti dveh domovin. Zato si moramo po njegovih besedah prizadevati za vse tisto, kar nam je skupnega, spoštovati pa tisto, v čemer smo si različni.

"Bolj kot kadar koli prej sem prepričan, da je sprava kot metafora za sožitje in krepitev vseh temeljnih vrednot, ki nas povezujejo, tisti duhovni vzgib, ki je za renesanso naše družbe in države vsaj enakega pomena kot gospodarsko in socialno okrevanje. Prav mogoče je celo njegov pogoj," je še zapisal Pahor in opozoril, da sta odpuščanje in sprava najprej globoka intimna vzgiba, sta stvar slehernega posameznika.

CERKEV

Apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof Juliusz Janusz je preteklo soboto v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja podelil palij ljubljanskemu nadškofu metropolitu msgr. Stanislavu Zoretu. V pridigi je dejal, da kot metropolit nadškof Zore ni odgovoren samo za ljubljansko nadškofijo, temveč tudi za škofiji Novo mesto in Koper.

Nadškof Zore se je ob koncu bogoslužja zahvalil vsem zbranim in se dotaknil tudi papeževih besed, ki mu jih je ta izrekel ob izročitvi palija v Vatikanu.

Slovesna podelitev palija je potekala na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, ki sta glavna zavetnika ljubljanske nadškofije, medtem ko bo mariborski nadškof Alojzij Cvikl palij prejel 18. oktobra, ko je obletnica stolnice v Mariboru.

Na Svetih Višarjah je preteklo soboto potekalo tradicionalno srečanje treh dežel pod geslom Z Marijo naproti Jezusu, obličju usmiljenja. Tokratno srečanje je vodil videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato, somaševali pa so ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, zastopnik celovškega škofa, ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar, kakor tudi drugi duhovniki iz Slovenije, Italije in Avstrije. Srečanje treh dežel je dogodek, ki ima tudi širši kulturni in simbolni pomen. Udeležencem daje priložnost, da povezovalno moč vere začutijo v živo in jo doživijo kot spodbudo za poglobitev osebnega odnosa z Marijo in Bogom ter potrditev osebne in družbene odgovornosti za medsebojno sožitje in sodelovanje med ljudmi, ki presega narodne, kulturne, jezikovne in politične pregrade.

Videmski nadškof Mazzocato je v homiliji med drugim spomnil, da obhajamo sveto leto usmiljenja, ki ga je razglasil sveti oče: „Papež Frančišek je razglasil Sveto leto Usmiljenja z neko intuicijo, ki mu jo je zagotovo navdihnil Sveti Duh; sveti oče je namreč dojel, do katere mere so danes ljudje potrebni usmiljenja in sočutja ob življenjskih naporih, v svoji samoti, ob ranah, ki jim jih zlo v najrazličnejših oblikah odpre na duši in telesu. Zaradi duhovne bližine s papežem Frančiškom smo za temo našega romanja treh narodov izbrali geslo: »Z Marijo, da bi srečali Jezusa – 'obličje usmiljenja'“.

Ob tem povejmo, da bo tradicionalno Romanje treh Slovenij na Svete Višarje bo 2. avgusta.

ŠPORT:

Zmagovalci letošnjega slovenskega superpokala so nogometaši Kopra. Na Bonifiki so po streljanju enajstmetrovk včeraj premagali državnega prvaka Maribor s 3:2. To je za Koprčane druga superpokalna lovorika. Odločilno enajstmetrovko je zanje prispeval Matej Palčič.

Nogometaši Kopra so na četrtkovi povratni tekmi kvalifikacij prvega kroga evropske lige v Kopru igrali neodločeno z islandskim Vikingurjem 2:2 in se uvrstili v naslednji krog s skupnim izidom 3:2. Spomnimo, da je slovenska ekipa na prvi tekmi v Reykjaviku zmagala z 1:0.

Nogometaši Celja so medtem na povratni tekmi v Vroclavu izgubili proti poljskemu Slasku z 1:3 ter izpadli iz nadaljnjega tekmovanja s skupnim izidom 1:4.

Tudi nogometaši Domžal so se poslovili od nadaljevanja, saj so v povratni tekmi 1. kroga kvalifikacij za evropsko ligo z beograjskim Čukaričkim igrali neodločeno 0:0, doma pa so izgubili z 0:1.

Od letošnjega tretjega turnirja za grand slam v Wimbledonu se je poslovila še zadnja slovenska predstavnica. Katarina Srebotnik in njen romunski partner v mešanih dvojicah, Horia Tecau, sta po uri in 26 minutah izgubila četrtfinalni dvoboj proti špansko-švedski navezi Anabel Medina Garrigues-Robert Lindstedt s 4:6, 6:1 in 3:6.

Slovenska kajakašica Urška Kragelj je na tekmi svetovnega pokala kajakašev in kanuistov v slovaškem Liptovskem Mikulašu v finalu preteklo soboto zasedla četrto mesto, za zmagovalko, domačinko Jano Dukatovo, pa je zaostala 2,97 sekunde. Luka Božič in Sašo Taljat sta bila med kanuisti dvojci v polfinalu 11. in sta za stotinko zgrešila nastop v finalu.

Blaža Klemenčič je na tretji tekmi sezone svetovnega pokala gorskih kolesarjev v olimpijskem krosu, ki je bila v švicarskem smučarskem središču Lenzerheideju, zasedla 16. mesto, Tanja Žakelj, druga slovenska predstavnica, pa je bila 18.

Odbor panoge za alpsko smučanje Smučarske zveze Slovenije je potrdil reprezentance za sezono 2015/2016, v kateri je sicer tudi Tina Maze, ki pa se je že po koncu minule sezone odločila, da si bo vzela leto dni premora. Sprejeli so tudi finančni načrt v višini 1,5 milijona evrov, program dela in sestavo strokovnega vodstva alpskih ekip.