Pregled domačih dogodkov od. 26. junija do 3. julija

Slovenija | 04.07.2015, 22:28 Tone Gorjup

Za nami je duhovno bogat teden, saj smo v krajevni Cerkvi dobili dvanajst novomašnikov, papež pa je pri oltarju nad grobom apostola Petra pozdravil tudi nadškofa metropolita Stanislava Zoreta in Alojzija Cvikla. Grška dolžniška kriza je k razmisleku prisilila tudi slovenski politični prostor. Ta se v minulih dneh lahko pohvali s prodajo NKBM, ostal pa je brez finančne podpore Bruslja za izgradnjo drugega tira med Divačo in Koprom. V četrtek se je poslovil Slavko Avsenik, ki je skupaj z bratom Vilijem utiral pot slovenski narodno-zabavni glasbi ... Dan zatem pa smo dobili dva državljana Evrope, to sta pisatelj Drago Jančar in človekoljublni delavec Tomo Križnar. O vsem tem v tokratnem pregledu domačih dogodkov.

Nadškofa Zore in Cvikl pri papežu

Papež Frančišek je ob prazniku svetih apostolov Petra in Pavla v vatikanski baziliki daroval sveto mašo, pri kateri je z njim somaševalo 46 novih nadškofov metropolitov, ki so bili imenovani v zadnjem letu. Med njimi sta bila tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Papež je pri slovesnosti blagoslovil palije, ki so jih ali jih še bodo nunciji podelili nadškofom v njihovih metropolijah. V pridigi je posebno pozornost namenil veri in molitvi, ki nas podpirata na naši poti. Nove nadškofe metropolite je povabil, naj pričujejo za evangelij predvsem s svojim zgledom: „Cerkev ali kristjan brez pričevanja sta sterilna. Mrtev je, kdor misli, da živi; suho drevo, ki ne da sadu; suh vodnjak, ki ne da vode. Cerkev je premagala zlo zahvaljujoč pogumnemu, konkretnemu in ponižnemu pričevanju svojih otrok.“ Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki carigrajskega ekumenskega patriarhata. „Tudi ta navzočnost je znamenje obstoječih bratskih vezi med našima Cerkvama,“ je dejal papež in povabil k molitvi: „Molimo, da bi se med nami okrepila pot edinosti.“

Posvetitve novomašnikov

Minuli konec tedna in v ponedeljek, na praznik apostolov Petra in Pavla, so bili v Cerkvi v Sloveniji posvečeni letošnji novomašniki. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je minulo soboto v stolni cerkvi sv. Nikolaja zakrament svetega reda podelil Blažu Dobravcu iz župnije Bloke, Aljažu Kraševcu iz župnije Sv. Trojica nad Cerknico, Gašperju Mauku iz župnije Radovljica, Petru Možini iz župnije Matenja vas ter Borisu Rozmanu iz župnije Sora. Obenem je v duhovnika posvetil še jezuita Andreja Brozoviča iz župnije Ljubljana-Rakovnik in kapucina br. Mitja Ponikvarja iz župnije Cerknica. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl pa je v stolni cerkvi sv. Janez Krstnika v novomašnika posvetil Marjana Rističa iz župnije Sv. Jurij v Slovenskih Konjicah. V Celju so imeli mašniško posvečenje v nedeljo, ko je tamkajšnji škof Stanislav Lipovšek v duhovnika posvetil minorita p. Daniela Golavška iz župnije Galicija. Na praznik apostolov Petra in Pavla je murskosoboški škof Peter Štumpf v tamkajšnji stolni cerkvi v novomašnika posvetil Andreja Lažeta iz župnije Prihova. Koprski škof Jurij Bizjak pa je na Sveti Gori zakrament svetega reda podelil Blažu Lapanju iz  Spodnje Idrije. V nagovoru po evangeliju mu je o poslanstvu v novi službi med drugim dejal: „Dragi novomašnik Blaž! Tudi ti boš z današnjim posvečenjem prejel oblast zavezovati in razvezovati. Razveseli se tega daru in te milosti in tudi sam skrbi, da boš svojo službo opravljal s sveto dušo in čistim srcem, vedno se spominjaj, da boš svoje besede moral braniti in zagovarjati v nebesih. Tudi ti boš vsak dan opravljal in obnavljal daritev Kristusa na križu, vedno se spominjaj, da si drugi Kristus, poklican, da se daruješ in žrtvuješ tudi sam. In tudi ti se boš kdaj znašel v kakšni ječi kakor apostol Peter, naj te vedno potolaži in opogumi misel, da Cerkev brez prenehanja moli zate in da bo Gospod tudi tebi poslal angela, ki te bo rešil.“ Že 12. junija pa je bil v kartuziji v Pleterjah posvečen kartuzijan p. Mihael Marija Mamić. Tako smo v krajevni Cerkvi v Sloveniji letos dobili dvanajst novomašnikov.

Pravilnik o verski dejavnosti

S 1. julijem je stopil v veljavo Pravilnik o verski dejavnosti, v katerem so opredeljeni pastoralna dejavnost Katoliške cerkve, verski uslužbenec v njej, verska institucija Katoliške cerkve in prispevki, ki ob tem nastajajo. Pravilnik je sprejela in objavila Slovenska škofovska konferenca. Pojem „pastoralno“ je definirala kot „zunanje izraze oziroma posamezna dejanja dejavnosti Katoliške cerkve“. Verska dejavnost po pravilniku obsega „vsa posamezna dejanja, ki jih Katoliška cerkev oziroma verski uslužbenci in cerkvene institucije izvršujejo v okviru zavzemanja za človekovo dostojanstvo, duhovnost, osmišljanje bivanja in zavzemanja za načelo socialne države, v zasebnem in javnem življenju“. Izvaja pa se samo prostovoljno, brez plačila, in „v okviru nezamenljive in ustaljene identitete in poslanstva Katoliške cerkve na podlagi dokumentov II. vatikanskega koncila, norm kanonskega prava in zgodovinske povezanosti med slovenskim ljudstvom in Katoliško cerkvijo,“ kar pomeni, da njena dejavnost ne more biti konkurenca drugim cerkvam, verskim skupnostim ali poslovnim subjektom. Cerkvene institucije ali verski uslužbenci pa lahko sprejemajo prostovoljne prispevke.

Grški referendum odmeva tudi v Sloveniji

Grška dolžniška kriza odmeva tudi v slovenskem političnem in gospodarskem prostoru. Država je na robu plačilne nesposobnosti, potem ko vladi pod vodstvom levičarske Sirize v zadnjih mesecih z mednarodnimi posojilodajalci ni uspelo doseči dogovora o pogojih za nadaljnjo finančno pomoč. Ekipa pod vodstvom Ciprasa se je odločila za referendum o predlogih posojilodajalcev za reforme, ki bi bile potrebne v zameno za novo pomoč. Finančni minister Dušan Mramor je dejal, da bi v primeru izostanka dogovora in razglasitve plačilne nesposobnosti Grčije druge države različno čutile posledice. Slovenija v primerjavi z drugimi članicami povezave ima do Grčije v primerjavi z drugimi članicami največji delež neposrednih posojil in garancij. Grški finančni minister Varufakis je prepričan, da bo dogovor o pomoči dosežen, ne glede na izid referenduma. Sam pa bi v primeru podpore Grkov reformnim ukrepom odstopil s položaja. Ne bi bilo presenečenje, če bi to storila celotna vlada, menijo analitiki. Ekonomist Matej Lahovnik meni, da Cipras predvsem išče način, kako bi sam s svojim skrajnim levičarskim gibanjem preživel. „Mislim, da bo to težko, kajti samega sebe je spravil v past. Pred volitvami je Grkom populistično obljubljal nemogoče, na ta način je osvojil oblast, obljubljal, da ne bo več varčevanja, da se bo uprl Evropi. Ta Evropa pa je zdaj povedala, da mora račun za te svoje politične obljube nositi sam,“ pravi Lahovnik, po mnenju katerega se Grčiji trenutno obeta precej črn scenarij. Posledice bodo čutile vse članice, tudi Slovenija. Ne glede na izid referenduma bo morala Grčija, ki je razglasila plačilno nesposobnost, znova sesti za pogajalsko mizo.  

Brez evropskega denarja za drugi tir

Slovenija ni uspela s kandidaturo projekta drugi tir Divača-Koper na razpisu mehanizma za povezovanje Evrope. Iz tega naslova je pričakovala približno 260 milijonov evrov. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je po objavi novice dejal, da so že pri prijavi drugega tira za sofinanciranje iz evropskega sklada vedeli, da morda še ni dovolj pripravljen. To je potrdila tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je pojasnila, da so bila vprašanja dovoljenj in finansiranja preveč nedorečena. Ekonomist Aleš Groznik je podobno meni, da je glavno vprašanje, kako je bil projekt pripravljen. V Financah ob tem navajajo: „Tudi če bi denar na razpisu dobili, projekta ne bi mogli zagnati. Po njihovih navedbah se je ministrstvo znašlo v zanki: za pridobivanje zasebnega partnerja bi jim koristila odločitev o dodelitvi evropskega denarja, za prijavo na evropski razpis pa bi že potrebovali partnerja. Kljub temu se bodo jeseni prijavili še enkrat, drugo leto pa bodo predvidoma poskušali še tretjič s prijavo na sklad CEF za evropske prometne projekte. Glede kritik na svoj račun pa minister Gašperšič dejal: „Očitki očitno prihajajo od tistih, ki zadeve ne poznajo dovolj dobro, da bi vedeli, kaj se na projektu dogaja.“ Priznal pa je, da so z iskanjem zasebnega partnerja zaenkrat še daleč. Kot v opravičilo se je pohvalil, da niso bili povsem neuspešni, saj je dobil  projekt začetnega dela drugega tira oziroma tako imenovani izvlečni tir zeleno luč in s tem 24 milijonov. Razpis zanj je že objavljen, graditi pa naj bi ga začeli še letos.

Predlagani nadzorniki SDH so strokovnjaki in „naši“

Vlada je sredi tedna potrdila seznam kandidatov za nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga, ki bdi nad državnim premoženjem. Na njem so Barbara Smolnikar, Damjan Belič, Drago Ferfolja, Duško Kos in Lidia Glavina. Kot je po seji vlade povedal minister za finance Dušan Mramor, se je na drugi razpis prijavilo 64 kandidatov, izbrali pa so najboljše strokovnjake. V koalicijskih strankah jih podpirajo, v opoziciji pa poudarjajo, da je bil kriterij pri izbiri strokovnjakov tudi ta da so „naši“. Vladajoča politika namreč ni iskala širšega soglasja poleg tega ni dala možnosti, da bi opozicija predlagala vsaj enega kandidata. Državni zbor bo o seznamu predvidoma odločal na julijski seji. Nadzorni svet SDH bo imenovan za petletni mandat z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.

NKBM ima novega lastnika

Nova Kreditna banka Maribor je minuli torek dobila nova lastnika. To sta Ameriški sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj. Apollo, ki je odkupil 80-odstotni delež in EBRD, ki je lastnica preostalega dela družbe, sta za to plačala 250 milijonov evrov. Vladajoči politiki so zadovoljni, da so se rešili banke, ki jim je povzročala precej težav. Nova lastnika sta se v četrtek predstavila dosedanjemu vodstvu in zaposlenim. Tako vodstvo banke kot zaposleni so po pogovorih zadovoljni, da je konec negotovosti. Z novimi lastniki so se srečali tudi predstavniki sindikata. Kot je po sestanku povedal prvi mož NKBM Robert Senica, so eni in drugi veseli, da je postopek zaključen in da je negotovosti konec. Prav tako je zadovoljen, da so zaposleni vlagatelje sprejeli pozitivno in z iskrenim zaupanjem v njihove načrte glede razvoja banke. Kot je dejal, do pogledi vodstva banke in novih lastnikov uprti v isto smer, to je v zagotavljanje nadaljnje rasti in razvoja banke. Tudi predstavniki sindikatov so povedali, da nova lastnika napovedujeta bolj optimistično prihodnost. O morebitnem odpuščanju zaenkrat niso govorili.

 

Eden vidnejših obrazov ob ustanavljanju SMC Bojan Dobovšek je izstopil iz poslanske skupine največje vladne stranke. Tako se je odločil, ker se po letu opozarjanj ni zgodilo nič pomembnega, ključne težave naj bi bile kadrovanje in neuresničeni projekti. Poslej bo deloval kot nepovezani poslanec. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer priznava, da odhoda Dobovška iz poslanske skupine niso pričakovali, ga obžalujejo, a spoštujejo.

Slovo Slavka Avsenika

Poslovil se je Slavko Avsenik, ki je z bratom Vilkom in svojim ansamblom utiral pot slovenski narodno-zabavni glasbi. Za njim ostajajo številne skladbe kot so: Na Golici, Tam, kjer murke cveto, Slovenija, odkod lepote tvoje ... V njih odkrivamo, kaj mu je pomenila glasba, družina in domovina. Njegova življenjska pot seje začela 26. novembra 1929 v Begunjah na Gorenjskem. Glasba in pesem sta bili stalni spremljevalki njihove družine. Slavko Avsenik je o tem povedal: „Moj oče je bil navdušen nad glasbo. Njegova želja je bila, da bi mi otroci igrali kakšne inštrumente in tako je kupil bratu Janezu violino, sestri citre, Vilkotu je kupil klavirsko harmoniko, meni pa  diatonično. Nisem bil preveč navdušen. Ampak to je bilo za njega življenjski uspeh, da so njegovi otroci prijeli inštrumente in se začeli učiti.“ Tako je leta 1936 zaživel družinski orkester, v katerem je Slavko igral diatonično harmoniko. Navdušen je bil tudi nad smučarskimi skoki in bil član državne reprezentance. Pozneje je uspešno pravil avdicijo na Radiu Ljubljana in leta 1953 na njem prvič nastopil s klavirsko harmoniko prvič nastopil na tedanjem Radiu Ljubljana. Skupaj z Vilkom je ustanovil Trio Slavka Avsenika; kmalu je nastal še znameniti Gorenjski kvartet, ki je po poslušanosti potolkel vse rekorde. Do kvinteta bratov Avsenik ni bilo daleč in tako je nastala nova zvrst popularne glasbe. V kvintetu so nasploh prvič na svetu skupaj zaigrali inštrumenti, ki so bili prej na prvi pogled nezdružljivi: klavirska harmonika, klarinet, trobenta, bariton in kitara. Šlo je za elemente ljudskega tria, obogatene z elementi godbe na pihala, ki je pri poslušalcih naletela na zelo dober odziv. V naslednjih letih so Avseniki so nastopali po vsem svetu ... Slavko je bil tesno povezan z bratom Vilkom. Skupaj sta napisala več kot tisoč skladb in veljata za največkrat izvajana slovenska avtorja po svetu. Ansambel bratov Avsenik je medtem prodal 32 milijonov izvodov plošč in v dobrih tridesetih letih delovanja prejel 31 zlatih, eno platinasto in eno diamantno ploščo. Slavko Avsenik je pred leti za Družino med drugim povedal: „Nisem šolan, nikoli nisem mislil, da bom glasbenik, a naneslo je, da se je vse tako lepo izšlo. Zdi se mi, kot da je nekdo nad menoj napisal tak scenarij posebej zame, da je bila taka pač božja volja.“ Slavka Avsenika bodo pokopali v torek, 7. julija, v Begunjah na Gorenjskem.

Jančar in Križnar državljana Evrope

V Vodnikovi domačiji v Ljubljani so v petek podelili nagradi „Državljan Evrope 2015“ Dragu Jančarju in Tomu Križnarju. Jančar je eden najbolj uspešnih in poznanih sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev in najpogosteje prevajani slovenski pisatelj, Križnar pa zagovornik človekovih pravic, novinar, pisatelj, ustvarjalec dokumentarnih filmov, svetovno znan podpornik in zaščitnik afriškega ljudstva v Sudanu. Evropski parlament nagrado Državljan Evrope podeljuje od leta 2008. Podelitev nagrad najprej poteka v državah članicah, nagrajenci pa bodo povabljeni tudi na slovesnost oktobra v Bruslju.

Čop dobitnik "veslaškega oskarja"

Najuspešnejši slovenski veslač vseh časov Iztok Čop je letošnji dobitnik prestižne nagrade Mednarodne veslaške zveze FISA, poimenovane po nekdanjemu predsedniku Thomasu Kellerju. Čop, ki je 17. junija dopolnil 43 let, je prvi Slovenec prejemnik tega veslaškega oskarja. Ob prejemu nagrade je dejal: "Sem vesel, da sem nagrado dobil v družbi zelo renomiranih in imenitnih veslačev, tudi bivših rivalov. Gre za eno od nagrad, ki mi pomenijo največ, seveda ob vseh medaljah, ki sem jih osvojil. Je vsekakor najbolj prestižna nagrada in očitno zelo odmevna.“

V Bakuju so se v nedeljo s sklepno slovesnostjo končale krstne evropske igre. Slovensko zastavo na zaprtju iger je nosila dobitnica dveh medalj, judoistka Ana Velenšek. Slovenija je na prvih igrah Stare celine osvojila pet kolajn. Edino zlato je osvojil telovadec Sašo Bertoncelj na konju z ročaji, štiri kolajne pa so osvojili judoisti.

Žan Rudolf je na 20. mednarodnem atletskem mitingu v Velenju, ki sodi v serijo klasičnih mitingov Evropske atletske zveze, zasedel tretje mesto in izboljšal državni rekord ter izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu avgusta v Pekingu. Normo za SP je dosegel tudi Luka Janežič, edini Slovenec v finalu na 400 m; v cilj je prišel drugi.