Spominska slovesnost v Hirošimi
Ob 70. obletnici napada na Hirošimo pozivi k miru
Rok Mihevc
Mineva 70 let od prve uporabe jedrskega orožja. Prva tarča atomske bombe je bilo japonsko mesto Hirošima, ki se je 6. avgusta 1945 spremenilo v ruševine. Tri dni kasneje je enaka usoda doletela še Nasagaki. Ob obletnici se danes vrstijo številne spominske slovesnosti, na eni izmed njih je japonski premier pozval k svetu brez jedrskega orožja.
Tradicionalne slovesnosti so se začele ob 8.15 – ob uri, ko so ZDA na mesto pred 70 leti odvrgle atomsko bombo. Najprej so zadoneli zvonovi miru, zbrana množica – približno 50 tisoč ljudi – pa se je z minuto molka spomnila na desettisoče žrtev napada. Zbrali so se številni Japonci, od otrok do ostarelih preživelih napada, poleg tega pa tudi kakih sto tujih delegacij.
Premier Abe je v govoru poudaril, da imajo kot edina država, ki je bila kadarkoli tarča napad z atomsko bombo, misijo, da ustvarijo svet brez jedrskega orožja. "Dobili smo nalogo, da širimo sporočilo o nehumanosti jedrskega orožja, preko generacij in meja." Napovedal je še, da bo Japonska v Generalni skupščini Združenih narodov še letos predlagala novo resolucijo o odpravi jedrskega arzenala. A kot so spomnili francoski mediji, okrogla obletnica poteka le nekaj dni pred napovedanim vnovičnim zagonom enega od jedrskih reaktorjev na Japonskem – prvega, potem ko so bile v tej državi po katastrofi v Fukušimi dve leti ustavljene vse nuklearke. Abejeva vlada je odločena, da državi vrne jedrsko energijo, čeprav domača javnost temu nasprotuje.
K odpravi vsega jedrskega orožja je na slovesnosti znova pozval tudi župan Hirošime, čigar mati je ena od 183 tisoč registriranih preživelih jedrske katastrofe. Spomnil je, da preživeli še dandanes trpijo za psihičnimi in fizičnimi posledicami radioaktivnega sevanja. Svet je pozval, naj obsodbi uporabo vsake sile, ameriškega predsednika pa vabi, naj pride v Hirošimo in prisluhne žrtvam napada pred 70 leti. Obama se sicer ob obletnici ni oglasil, je pa državni sekretar Kerry ocenil, da napad v Hirošimi še dodatno potrjuje, kako pomembna sta nedavno doseženi jedrski dogovor z Iranom in proces razoroževanja na sploh. Kot je dejal, je obletnica zelo močan opomin ne le na dolgotrajne posledice vojne za ljudi, za države, ampak poudarja tudi pomen dogovora, ki so ga dosegli z Iranom, da zmanjšajo možnost širjenja jedrskega orožja.
Zaradi posledic bomb v Hirošimi in Nagasakiju, ki jima je 15. avgusta sledila kapitulacija Japonske in s tem konec druge svetovne vojne tudi v Aziji in na Pacifiku, je po ocenah do decembra 1945 umrlo več kot 200 tisoč ljudi. Zaradi zakasnelih vplivov radioaktivnega sevanja ljudje umirajo še danes.
