Osem let od uveljavitve protitobačne novele opozorila o potrebi po novih ukrepih
Rok Mihevc
V Sloveniji že osem let velja prepoved kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih. Kot ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je prepoved prinesla precejšnje zmanjšanje izpostavljenosti prebivalcev tobačnemu dimu. A dodajajo, da naša država pri zakonodajnih ukrepih nadzora nad tobakom zaostaja za drugimi evropskimi državami.
Protikadilska novela je bila uveljavljena 5. avgusta 2007. Med leti 2010 in 2014 so pristojni ugotavljali pomembno zmanjšanje razširjenosti kajenja med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let. Medtem pa med odraslimi v zadnjih letih ne beležijo znižanja deleža kadilcev. Zadnji dostopni podatki iz leta 2012 kažejo, da v Sloveniji kadi skoraj 25 odstotkov prebivalcev, starih med 15 in 64 let, kadi pa več moških kot žensk.
S kajenjem večinoma začnejo mladostniki in mladi odrasli, navajajo na nacionalnem inštitutu. Po podatkih inštituta je kar 40 odstotkov vseh 15-letnikov v Sloveniji že kdaj kadilo, vsaj enkrat na teden pa jih kadi približno 13 odstotkov.
Ob tem na inštitutu opozarjajo, da naša država zaostaja za ostalimi evropskimi državami kar se tiče zakonodajnih ukrepov nadzora nad tobakom. Do maja prihodnje leto mora Slovenija med drugim v domačo zakonodajo uvesti ukrepe iz nove direktive na področju kajenja. A nacionalni inštitut opozarja, da so za čim večje znižanje deleža kadilcev in škodljivih posledic kajenja nujni tudi drugi ukrepi. Najučinkovitejši na tem področju je zvišanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov ter izenačitev višine obdavčitve in cene vseh vrst tobačnih izdelkov, pravijo pristojni. "S tem bi preprečili prehod kadilcev na cenejše tobačne izdelke, namesto da opustijo kajenje," dodajajo.
Med ključnimi ukrepi, ki jih poudarjajo na inštitutu, so še popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja vseh tobačnih izdelkov, uvedba enotne embalaže, uvedba licenc za prodajo in strog nadzor nad izvajanjem zakonodaje.
