Halasov postopek: Sedaj je na vrsti 'pozicija'

Cerkev na Slovenskem | 23.07.2015, 09:53 Marta Jerebič

V letu, ko obhajamo 70. obletnico mučeniške smrti Božjega služabnika Danijela Halasa, je iz Vatikana v zvezi s postopkom za njegovo beatifikacijo prišla pozitivna novica. Kongregacija za zadeve svetnikov je namreč izdala dekret o veljavnosti škofijskega postopka za njegovo beatifikacijo. Kaj sledi sedaj, je v pogovoru za Radio Ognjišče pojasnila postulatorka postopka na rimski ravni, Andreja Červek.

Gospa Andreja Červek, ste postulatorka postopka na rimski ravni, kaj ta dekret pomeni za nadaljevanje postopka?

Z dekretom o veljavnosti škofijskega postopka se je zaključila prva faza postopka na rimski ravni. Če smem spomniti, so bili vsi dokumenti, zbrani na škofijski ravni, v začetku aprila 2014 prinešeni v Rim na Kongregacijo za zadeve svetnikov. Od takrat je bilo potrebno slediti določenim korakom, ki jih na začetku rimskega postopka predpisujejo cerkvene norme in zahteve kongregacije. V našem primeru je to obdobje trajalo malo več kot eno leto.

Z dekretom je kongregacija potrdila, da je postopek o življenju, mučeništvu in sluhu mučeništva Božjega služabnika Danijela Halasa bil na škofijski ravni, torej preden je bila dokumentacija prenešena v Rim, pravilno izveden; da so bile upoštevane vse cerkveno-pravne norme, ki to področje urejajo; da so vsi dokumenti pravilno zbrani, napisani, podpisani, urejeni, da noben ne manjka.

Dekret je ključnega pomena, saj se samo z njegovo izdajo lahko postopek nadaljuje. Naslednji pomemben korak, ki je pred nami, je priprava t. i. pozicije. Ta bo vsebovala skupek vsega dokaznega gradiva o domnevnem mučeništvu Božjega služabnika in temeljito analizo celotnega primera. Pozicijo piše postulator pod vodstvom relatorja, ki ga za posamezni primer dodeli kongregacija.

Kaj vsebuje pozicija?

Pozicija je več sto strani obširna publikacija, iz katere bo moralo biti jasno razvidno, da je Božji služabnik Danijel Halas umrl mučeniške smrti, da je torej ostal zvest Kristusu vse do prelitja krvi, ter da je bil ubit iz sovraštva do vere in Cerkve. Podrobno bo moralo biti predstavljeno njegovo življenje ter natančno opisane okoliščine njegove smrti in dogodki, ki so do nje vodili. Razvidno bo prav tako moralo biti, da je svobodno sprejel mučeništvo iz vere v Kristusa, ter da so ga storilci mučili in ubili zaradi sovraštva do vere in ne kakšnega drugega razloga.

Vsi zbrani dokumenti na škofijski ravni postopka so torej dokazni material za Halasovo mučeništvo: od izjav prič do pisnih dokumentov, kot so na primer pisma in razni zapisi Božjega služabnika ali časopisni članki. Seveda bo iz pozicije moralo biti razvidno tudi to, da je Danijel Halas zares junaško živel kreposti, da obstaja sluh mučeništva med Božjim ljudstvom, da obstajajo prejete milosti in znamenja na njegovo priprošnjo.

S strani kongregacije sta zato zelo jasno in natančno določeni tako struktura kot vsebina pozicije. Na koncu jo še podrobno pregledajo kardinali, člani kongregacije. Zadnja presoja pa je seveda papeževa.

Kaj bi označili za bistveno v življenju Božjega služabnika Danijela Halasa?

Mučeništvo, seveda. Zato danes tudi poteka postopek za njegovo beatifikacijo. Sicer pa je bil Danijel Halas mlad duhovnik, ki se je z veliko gorečnostjo podal na svojo duhovniško pot in se kot pravi pastir zavzemal za svoje vernike. Pri tem ni delal nobenih razlik med Slovenci in Madžari, kar je bila v tistem času zelo pogumna drža. Prepričan je bil, da ima vsak človek pravico slišati evangeljsko oznanilo v maternem jeziku in da je narodnost Božji dar.

Pozival je k spreobrnjenju, k složnosti in edinosti med katoličani, h konkretnemu življenju krščanstva, ne samo v besedah, ampak predvsem v dejanjih. Zavedal se je resnosti razmer, v katerih je živel takratni človek. Na primer, zapisal je, da »je svet kakor na smrt bolan bolnik«, ozdravi pa ga lahko samo Kristus po svoji Cerkvi, to pa je odvisno od katoličanov. Poziv k spreobrnjenju in veliki odgovornosti, ki jo nosi vsak katoličan, je zelo jasen in neposreden.

Halas se je torej zavedal okolja, v katerem je živel in ki je bilo sovražno nastrojeno do katoliške Cerkve, do katoličanov in seveda do duhovnikov – vemo, da je bil tudi nekaj časa zaprt. Preroške so njegove besede: »Pripravljeni moramo biti na velike preizkušnje, na žrtve, na mučeništva.« Vidimo, da se je zavedal radikalnosti vere v Kristusa, pomena zvestobe Kristusu, Cerkvi in svoji poklicanosti. In to je tudi izpričal s svojim lastnim življenjem.

Pozicijo piše postulator pod vodstvom relatorja, ki ga dodeli kongregacija. Je že znano ime relatorja?

Ne, relatorja še nimamo. Šele sedaj, ki je bil izdan dekret o veljavnosti postopka, se lahko na kongregacijo vloži prošnja za relatorja. Spremljati jo morajo še nekateri dodatni dokumenti. In ker smo sedaj v času dopustov in počitnic, se bo prošnja za relatorja vložila septembra.

Vemo, da se ti postopki ponavadi vlečejo kar dolgo. Kakšna so vaša pričakovanja?

Jaz ne bi rekla, da se ravno ''vlečejo dolgo''. Za vsako stvar, za vsako delo je potreben tudi določen čas. In priprava pozicije ni tako enostavna; potrebno je veliko dela, veliko študija, pogovorov, sodelovanja s kongregacijo, vse to pa seveda zahteva določen čas, zahteva celega človeka, ki se temu delu lahko tudi v celoti posveti. Zgodi se, da na primer postulator, če je duhovnik, poleg vodenja postopka opravlja še kakšno drugo službo. Tudi moja primarna služba ni postulatorstvo, postopku se lahko posvečam samo v svojem prostem času.

Poleg tega se tudi med pripravo pozicije lahko pojavijo določene ovire, ki jih je seveda treba reševati, iskati rešitve; kar tudi zahteva svoj čas.

Upoštevati moramo, da relator na kongregaciji vodi pripravo več pozicij, torej se ne ukvarja samo z enim postopkom. Skratka, slediti je treba tudi nekemu ritmu dela na kongregaciji.

Glede Halasovega postopka lahko rečem le to, da je do beatifikacije zagotovo še nekaj let. Koliko je to, zelo težko napovem. Ne vem.