VIDEO in FOTO: Začele so se 13. počitnice Radia Ognjišče
Slovenija | 24.06.2015, 08:29
V jutru kresnega dne, ko praznujemo rojstvo Janeza Krstnika, smo z enajstimi avtobusi krenili na pot v Bosno in Hercegovino, ki jo je pred dnevi obiskal papež Frančišek. Naš cilj je obmorsko mestece Neum, ki se je iz majhne vasice v zadnjih desetletjih razvilo v pravo turistično naselje. Na programu je tudi romanje v bližnje romarsko središče Medžugorje, obiskali pa bomo tudi najbolj slikovito mesto v Sredozemlju - Dubrovnik. Šoferji avtobusov, Kompasovi vodniki, radijci, na sedežih avtobusov pa obrazi polni pričakovanj, kaj nam prinaša prvi dan. Oglejte si in berite razglednico!
adijska razglednica za 24. junij, Sinj in čudežna Sinjska Gospa
V srednji Dalmaciji, nedaleč od Splita, leži nekoliko odmaknjena od morja Cetinska krajina, ki jo na severovzhodu obkroža hribovje, nekakšna naravna meja med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Zaznamuje ga reka Cetina, ki izvira v severozahodnem delu krajine, se kmalu razširi v Pêručko jezero, počasi vijuga prek Sinjskega polja in pred izlivom v morje pri Omišu teče skozi slikovit kanjon.
Srce Cetinske krajine je starodavno mestece Sinj, naseljeno že v času rimskega cesarstva, na katerega spominja vzpetina s trdnjavo. Pod njo je v srednjem veku zraslo naselje, ki se je krajši čas imenovalo po bližnji reki Cetina, nato pa spet dobilo starodavno ime Sinj. Več stoletij so mu vladali dalmatinski knezi dokler ga niso leta 1516 zavzeli Turki. Dobrih sto let zatem je Sinj del Beneške republike in znova postane živahno mesto. Leta 1715 ga skušajo Turki spet zavzeti, a po dolgotrajnem obleganju se v noči iz 14. na 15. avgust umaknejo in prebivalci Sinja so rešeni. Prepričani so bili, da jih je rešila „Sinjska Gospa“.
Milostna podoba prikazuje Marijo kot kraljico nebes in zemlje. S prebivalci mesta je bila od 15. stoletja, v času prve turške okupacije pa so jo frančiškani spravili na varno. Prebivalci Sinja so jo v zahvalo za zmago nad Turki leta 1716 okronali in jo namestili v frančiškanski cerkvi, kjer stoji še danes. V spomin na omenjeno zmago se od takrat v mestu odvija viteški turnir imenovan “Sinjska alka”, ki poteka pred praznikom Marijinega vnebovzetja.
Za to priložnost se v Sinju zbere na tisoče dalmatinskih Hrvatov, pa tudi drugih ljudi. Sinjski alki naslednji dan sledi praznovanje Marijinega vnebovzetja v njenem romarskem svetišču z veličastno procesijo Marijine milostne podobe po mestnih ulicah.
Ko ste si ogledali razglednico, jo obrnite in preberite, kaj vse smo doživeli ta dan! Tudi na foto utrinke nismo pozabili!
V deževnem in dokaj hladnem jutru (na srečo je med pripravo na odhod avtobusov izpred Atlantisa v Ljubljani za nekaj časa prenehalo padati) smo krenili na pot proti Hrvaški. Ni nam bilo dolgčas, saj smo v uvodnem filmu zvedeli kam gremo, zmolili za srečno pot in se okrepili s kačjo slino. Kmalu smo zapustili naše kraje in nekateri so odkrili, da kljub obilni prtljagi še nekaj manjka: osebni dokument. Tudi ta lahko pride za teboj, če imaš srečo in dobre ljudi, ki poskrbijo za to. V deževnem dopoldnevu je mimo nas brzela zelena in slabo poseljena pokrajina ob avtocesti, ki nas je po več deset kilometrih tunelov pripeljala v bližino morja. Tudi pogled na zaledje severne Dalmacije so zastirali oblaki.
Zvedrilo se je šele v romarski cerkvi Sinjske Gospe, ki sedi, kot je povedal naš urednik Franci Trstenjak v uvodu v sveto mašo, na prestolu dobrote, ljubezni in usmiljenju. Tudi pesem, zlasti pa spodbudni nagovor nadškofa Alojza Urana po evangeliju, sta med počitnikarje prinesla tisto pravo počitniško vzdušje. Nadškof, ki je podrobno opisal začetke in zatem stoletno prisotnost Marije v tem kraju, s poudarkom na dogodkih pred praznikom Marijinega vnebovzetja leta 1715, ko so bili prebivalci Sinja čudežno rešeni mogočne turške vojske, ki jih je oblegala. Ob koncu maše nas je pozdravil in nagovoril gvardijan in rektor bazilike Sinjske Gospe p. Peter Klapež. Presenečen nad pridigo nadškofa Urana, ki je do potankosti predstavil najbolj pomembne dogodke iz zgodovine te božje poti, je ponosno povedal, da letos praznujejo tristoletnico. Za to priložnost bo med njimi kot papežev delegat zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić. Predstavil nam je tudi duhovni utrip božje poti, kjer se za praznike zbere tudi do sedemdeset tisoč romarjev, župnija pa ime več sto prvoobhajancev. Za naše razmere skoraj neverjetno. Z velikim žarom in ponosom je pripovedoval, kaj se dogaja pri njih. Del župnije je tudi frančiškanska gimnazija, ki je z osamosvojitvijo dobila javni značaj in odprla svoja vrata vsem, ki jo želijo obiskovati. Ob koncu nas je rešil še ene naloge. Predlagal je skupinsko fotografiranje pred baziliko v spomin na verjetno najbolj množičen obisk romarjev iz Slovenije. Tako smo dobili prvo skupinsko fotografijo.
Preostalo nam je nekaj še nekaj ur vožnje do cilja. Kmalu nas je na desni pozdravil greben Biokovega, ki se strmo dviga nad Makarsko riviero. Pozdravilo nas je tudi sonce in tisti mrzli občutki ob pogledu na zasnežene planine, ko smo se odpravljali na pot, so izginili. Pred prihodom v Neum se je pred nami razprla rodovitna delta Neretve z nasadi mandarin, zelenjave in raznega sadja. In že smo bili v težko pričakovanem hotelu, ki ga bo potrebno spoznati.
