Vsak človek je obogaten z Božjim dotikom

Papež in Sveti sedež | 16.06.2015, 07:50 Nataša Ličen

V prvi junijski »Radijski katehezi« smo gostili jezuita p. Silva Šinkovca. V uvodnih minutah smo se vprašali, pod katero zastavo bi radi stali, pod Kristusovo, kjer je življenje ali pod zastavo teme, ki uničuje vse. Svet tekmovanja in dobička prinašata skušnjave, ki jim lahko podleže vsak. Če kultura zaide in razglaša, da je smisel in cilj vedno več dobička, pomeni, da smo se slabemu zavezali vsi, kot družba v celoti, in na to je opozarjal tudi sveti papež Janez Pavel II.. Sočutje pride, ko ne obtožujemo in ne krivimo drug drugega, ampak, ko odkrijemo, kaj zastira naš pogled in našo zaslepljenost. Odpreti se moramo Božjemu soncu in pogledu. In, ko v nas začne delovati Božje, se stvari začnejo urejati same. Naša kultura lahko raste prav iz Božje navzočnosti v človeškem srcu.

Usmiljenje je treba najprej sprejeti. To je zelo pomembno! Začutiti ga moramo, izkustveno, doživljajsko in ko imamo to izkušnjo, ga lahko živimo in predajamo naprej.

»Papež Frančišek preseneča, vedno znova. Presenetil je tudi z napovedjo izrednega svetega leta usmiljenja. Vabi nas, da bi letos 8. decembra, na praznik Brezmadežne, vstopili v posebno obdobje in si vzeli leto dni časa za premišljevanje o usmiljenju in bi redno, vsak dan, molili za mir. Hlepenje po bogastvu peščice, ki si želi podrediti premoženje sveta in vzvode moči, povzroča veliko trpljenja po svetu. Papež čuti ta svet in tudi včasih nemoč Cerkve. Cerkev mora zaznavati trpljenje človeka in papež želi, da bi se Cerkev še bolj odprla in nas pripeljala pred Božje obličje. Gre za kakovost človeka. Duhovniki zato bodimo odprti za človeka, odprimo vrata Cerkve, da bo čim več ljudi začutilo Božjo milost. Usmiljenje je treba začutiti in ga sprejeti.«

Religiozni človek je človek sprejemanja

»Vsak človek, ki je obogaten z Božjim dotikom, bo v drugem prepoznaval božjo iskro, ga bo spoštoval in mu bo naklonjen. To je tako tuje sodobnemu svetu, ko je toliko zlorab na vseh področjih. Kar je velika zmota sodobne civilizacije. Zato nas papež Frančišek vabi, da bi prišli do notranjega čuta za sočloveka. Bog je neutruden v skrbi za vsakega. Mi smo danes v veliki nevarnosti, da delamo po svoje. Najprej moramo biti sprejemniki in začutiti, kaj vse nam Bog daje in potem šele bomo lahko vsaj nekaj tega čutenja lahko prenašali na druge. Leto božjega usmiljenja je zato tudi velika priložnost za slovenski narod. Čuti se neka otoplitev in želja po spravi. Morda smo prišli do trenutka, ko se lahko kaj premakne. Vzljubimo vsakega človeka, kar je velik in konkreten izziv za vse.«