Koliko beguncev bo sprejela Slovenija?
Slovenija Marjana Debevec
Ministra za notranje zadeve in javno upravo ter državni sekretar z obrambnega ministrstva so včeraj pri premierju Miru Cerarju govorili o zmožnostih Slovenije za sprejem migrantov. V Evropski uniji se je namreč zaradi begunske krize v Sredozemlju razvila debata glede t. i. kvot za razporeditev beguncev po članicah unije. Svet Evropskih škofovskih konferenc pa medtem zahteva premislek o evropski begunski politiki. Teh problemov ne smemo kar spregledati; pred temi ranjenimi ljudmi, ki prosijo za pomoč, si ne smemo preprosto zatisniti oči, zatrjujejo evropski škofje.
Na sestanku pri premierju Cerarju so sodelovali notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, minister za javno upravo Boris Koprivnikar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak.
Kot je omenjena trojica pojasnila po pogovorih, so govorili o zmožnostih Slovenije za sprejem migrantov, medtem ko je o konkretnih številkah za zdaj še prezgodaj govoriti. Bi pa naj nov sestanek na to temo sledil kmalu. Kot je spomnil Koprivnikar, Slovenija prav zato ne podpira ideje obveznih kvot za razporeditev beguncev, ampak prostovoljni sistem, ker je treba najprej preučiti zmožnosti in kapacitete, ki so na voljo, šele nato lahko določimo številke.
Škofje iz vse Evrope pa so ob vseh razpravah, ki v Evropi potekajo o sprejemanju beguncev zatrdili, da bi moral naš cilj biti graditi mostove med preseljenci in verniki. Skupaj z nevladnimi organizacijami bi lahko poskrbeli za zaščito dostojanstva pregnanih ljudi.
Svet evropskih škofovskih konferenc spodbuja Evropsko unijo in posamezne države članice, naj zavestno preverijo zmožnosti sprejema begunskih kvot. Istočasno pa si je potrebno prizadevati tudi za rešitev pri izviru težav, torej vzrokov za izseljevanje. Evropska zveza bi se morala te težave lotiti z »globjo in iskrenejšo solidarnostjo, ne pa z nekakšnim hinavskim odnosom«.
Med štiridnevnim srečanjem ta teden v Vilni se škofje in drugi udeleženci, pristojni za pastoralo preseljencev, ukvarjajo z vprašanji migracije. Poleg odnosa do beguncev v Evropi naj bi bila ena izmed tem tudi boj proti trgovini z ljudmi.
Spomnimo, da so se predsedniki držav in vlad Evropske unije minuli teden zedinili glede prostovoljne razdelitve 60.000 beguncev. Evropska komisija je predlagala fiksne kvote. Bolgarija in Madžarska naj za zdaj ne bi sprejemali novih beguncev, ker sta polno zasedeni že s dosedanjim številom priseljencev.
