Odločbe za kohezijske projekte poleti
Politika | 27.06.2015, 12:00 Petra Stopar
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je z vzhodno in zahodno kohezijsko regijo minuli teden organizirala informativni srečanji o izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju med letoma 2014 in 2020. Obeh srečanj se je udeležilo skoraj štiristo predstavnikov regij - župani in drugi predstavniki občin, regionalne razvojne agencije, gospodarstvo, univerze in nevladni sektor ter tudi predstavniki ministrstev. Normativni okvir za črpanje kohezijskih sredstev iz omenjene časovne perspektive namreč dobiva svojo končno podobo.
Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj pričakuje, da bodo poleti izdane prve odločitve o sofinanciranju 11 okoljskih projektov, ki so bili potrjeni na vladi. »Občine pripravljajo dopolnjene vloge, ki jih bomo pregledali na okoljskem ministrstvu, nato pa lahko začnemo izdajati prve odločbe. Verjamem, da bodo prve izdane poleti, vsekakor pa tako, kot bodo prihajale do nas. Prvi razpisi – je pa zelo odvisno, po katerih prednostnih oseh. Normativne podlage in osnove bomo imeli pripravljene do sredine julija, od takrat naprej pa bodo ministrstva, resorji, posredniška telesa, tisti, ki bodo lahko začeli objavljati razpise. Verjamem, da bodo prvi razpisi objavljeni na ministrstvu za delo,« je pojasnila. Dela je še veliko, želja - tako na vladni strani kot na strani upravičencev, pa je - da bi bil sistem izvajanja kohezijske politike in črpanja sredstev čim bolj poenostavljen. »Evropa je kar precej zakomplicirala izvajanje, a če imamo pravilne pobude in jih slišimo, lahko tudi na tem kaj naredimo,« je prepričana ministrica.
Predsednica razvojnega sveta zahodne kohezijske regije Lilijana Madjar pa je spomnila na pripravljene razvojne programe, ki kažejo velik nabor projektov. Mnoge aktivnosti bi se lahko začele izvajati jutri, a je ogromno težav, je opozorila. Mesta so na primer začela pripravljati trajnostne strategije, čeprav okoljsko ministrstvo sploh še ni objavilo ustreznega poziva. Vprašanje državne pomoči se odpira pri razvoju podeželja, odprto je vprašanje regionalne štipendijske sheme. »V zahodni kohezijski regiji je ta trenutek 350 štipendistov, ki bodo verjetno nadaljevali šolanje oziroma študij, pa nimamo zagotovljenih sredstev za prihodnje leto. A če bo veliko pogovora, upam, da bomo vsaj najbolj pripravljene zadeve lahko začeli izvajati.« Ob tem zavrača očitke, da dobrih projektov ni. Pri nekaterih pa mora svojo vlogo odigrati tudi država - na primer pri ljubljanskem železniškem vozlišču ali progi Ljubljana-Kranj-Jesenice z odcepom na Brnik. Tukaj manjkajo prostorski načrti in če jih ne bo, bosta projekta čez 10 let še vedno nepripravljena, je dejala predsednica razvojnega sveta zahodne kohezijske regije.
