Odbor za finance potrdil predlog fiskalnega zakona

Politika | 23.06.2015, 18:00 Petra Stopar

Predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, ki govori o tem, da srednjeročno in dolgoročno porabimo, kolikor zberemo, je uspešno prestal drugo obravnavo na seji odbora Državnega zbora za finance in monetarno politiko. Odbor je sprejel več dopolnil koalicije, opozicijski pa niso dobili zelene luči.

Z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu se bo določilo izvajanje te zahteve, predlani zapisane v ustavo. Fiskalno pravilo govori o tem, da srednjeročno in dolgoročno porabimo, kolikor zberemo z javnimi dajatvami, vendar za primere izjemnih okoliščin in negativnih gospodarskih gibanj dopušča možnost izjem in odstopanja od fiskalnega pravila v smeri varovanja socialnih transferjev, pokojnin in delovanja javnih ustanov. Za sprejem zakona je v Državnem zboru potrebna dvotretjinska večina.

Poslanec SMC Tilen Božič je v razpravi poudaril, da predstavlja ta zakon pomemben korak na poti k javnofinančni konsolidaciji, poslanec SD Jan Škoberne in poslanec DeSUS Uroš Prikl pa sta opozorila, da fiskalno pravilo ne sme pozabiti na najšibkejše oz. tiste, ki so najhitreje žrtve krize.

Poslanec NSi Jožef Horvat je spomnil, da so v stranki sprva vztrajali, naj se v zakon zapiše švicarska neenačba za uravnoteženje proračuna. V vladnem predlogu je zapisana druga neenačba, vendar so v NSi s pomočjo strokovnjakov iz akademskih krogov ugotovili, da ta učinkuje enako kot švicarska, je pojasnil. V SDS so predlagali, da bi vlogo fiskalnega sveta opravljal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, vendar jim s tem predlogom ni uspelo.

Premier Miro Cerar je uvodoma poudaril, da je sprejetje zakona zelo pomembno za nadaljnjo javnofinančno konsolidacijo države in njen ugled. „Zakon ni pomemben le s formalnega vidika kot uresničitev ali izvedba ustavne zaveze, pač pa tudi z vsebinskega vidika, ki postavlja temelj za vzdržne javne finance, ki so nedvomno eden od temeljev uspešnega delovanja družbe.“

Finančni minister Dušan Mramor pa je opozoril, da s sprejemom zakona močno zamujamo. Evropska komisija je zato tik pred tem, da na Sodišču EU vloži tožbo proti Sloveniji, ki jo lahko posledično doleti tudi deset milijonov evrov visoka kazen, je povedal. O namenu fiskalnega pravila v povezavi z Grčijo je spomnil, da so se države, ki so bile takoj po krizi „najbolj na udaru, da bi morale pomagati, odločile, da bodo druge države prisilile, da vstopijo v nek fiskalni pakt, kjer se bodo zavezale, kako bodo pametno ravnale s svojimi javnimi financami, da ne bo treba njim financirati teh držav v časih, ko bodo te trošile več, kot bodo proizvedle“.

Fiskalno pravilo bo Sloveniji omogočilo, da v normalnih gospodarskih časih za tekočo porabo ne ustvarja dodatnega javnega dolga. Strukturni primanjkljaj v posameznem letu ne bo smel presegati pol odstotka bruto domačega proizvoda, od česar bo mogoče odstopati le v izjemnih primerih. Strukturno izravnani proračun bi tako predvidoma dosegli leta 2020, je povedal minister.