Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Petra StoparPetra Stopar

Janša na Odboru 2014 za reformo pravosodja in medijev

Slovenija | 18.06.2015, 09:50 Marjana Debevec

Odbor 2014 je včeraj popoldne pred Vrhovnim sodiščem pripravil še zadnji shod pred počitnicami, na katerem je spregovoril tudi prvak SDS Janez Janša. Poudaril je, da se kljub odločitvam ustavnega sodišča, da razveljavi obsodilne sodbe v zadevi Patria ter mu dokončno vrne poslanski mandat, ni spremenilo nič bistvenega - po pravnem razpletu je zavladala tišina. Po njegovih besedah sta nujna reforma pravosodja in preboj na medijski fronti.

Poleg pozitivnih premikov je Janša na področju sodstva opozoril tudi na težave. Izpostavil je obsodbo dr. Boštjana Turka za verbalni delikt, kar se po Janševih besedah ne bi zgodilo niti v zadnjih letih Jugoslavije. Zaradi obsojenega intelektualca smo po njegovih besedah unikom v Evropski uniji. „Tisti, ki bi morali prvi priti pred to hišo in protestirati, tisti, ki so leta 2007 pisali po Evropi peticijo, kako bo predsedovanje EU s strani naše vlade predstavljalo nevarnost za to unijo, tistih ni bilo nikjer. Neko anemično sporočilo je bilo dano slovenski javnosti in nič se ni zgodilo".

Zatem pa je Janša spomnil na pismo vodstva SDS predsednikom republike, vlade in državnega zbora, v katerem so predlagali posvet, na katerem bi preverili, ali pri nosilcih najvišjih političnih funkcij v državi obstaja pripravljenost za iskanje dogovora o politični popravi krivice, ki je bila povzročena slovenski demokraciji in SDS. Kot je dejal Janša, so želeli testirati, ali imajo odgovor na vprašanje legitimnosti. „Namesto teh odgovorov, namesto nekega klica, kjer bi se skušali uskladiti za nek termin sestanka, ki bi vsem odgovarjal, je iz pisarne predsednika državnega zbora pismo romalo seveda na izpostavo foruma 21 na Pop TV. Pismo je bilo objavljeno in takoj potem je tudi že sledil napad na to pismo še preden se je to dalo sploh prebrati. Večina medijev je sploh najprej objavila odgovor, potem pa pismo“, je dejal. Ob tem je poudaril, da je legitimnost v demokraciji temeljnega pomena. Eno leto smo čakali na pravni razplet, potem pa je zavladala tišina. Zato smo jim poslali vabilo, je dejal Janša. „Mi od njih terjamo predloge". Kljub sodbam ustavnega sodišča se po njegovih besedah ni spremenilo nič bistvenega. “Pravni epilog smo dobili, materialno je pa še vse tako, kot je bilo: so rezultati volitev, je vlada na podlagi teh rezultatov, je večina v državnem zboru, je predsednik državnega zbora. Veliko vprašanje je, če bi vsaj dva od teh treh bila na teh položajih, če ne bi bilo zlorabe sodstva za odstranjevanje političnih zapornikov v lanskem letu.

Dve točki, pri katerih je treba vztrajati, pa sta po besedah Janeza Janše reforma pravosodja in preboj na medijski fronti. Zato podpira pobudo za ustanovitev nove medijske hiše, ki bo omogočila, da bodo ljudje vedeli, kaj se v Sloveniji dogaja.

V nadaljevanju objavljamo celotno besedilo nagovora Janeza Janše

Drage vztrajnice in vztrajniki, dragi prijatelji,

kot je bilo danes že večkrat rečeno na teh stopnicah, se bliža prva obletnica vaše vztrajnosti. Takšna obletnica je vedno čas za refleksijo, za to, da pogledamo nazaj, kaj se je zgodilo in kaj smo v tem času dosegli.

Kot smo že večkrat dejali – tudi iz tega mesta – je vztrajanje Odbora 2014 rodilo mnogo dobrih sadov v tem času in tisti, ki je morda dvomil v smislenost tega vztrajanja pred enim letom, mislim, da danes ne dvomi več.

Seveda pa še nismo na koncu poti. V zadnjem času, ko so prihajale – predvsem iz ustavnega sodišča – dobre novice, so iz slovenskih sodišč prihajale tudi slabe novice. Med drugim je bil v tej stavbi za verbalni delikt, za to, ker si je drznil kritizirati režimskega zgodovinarja, obsojen dr. Boštjan Turk.

Bil je obsojen za nekaj, za kar recimo ne bi bil obsojen niti zadnja leta bivše Jugoslavije in komunističnega režima. Tako v jugoslovanski kot v slovenski kazenski zakonodaji je obstajala vrsta členov, v katerih se je verbalni delikt – se pravi kritiko, javno besedo – neposredno opredeljevalo kot kaznivo dejanje. V naši zakonodaji tega ni, ampak so kljub temu s kršenjem te zakonodaje in seveda ustavne pravice verbalni delikt ponovno skonstruirali. In to ne samo teoretično. Kot rečeno je bil dr. Boštjan Turk obsojen – in to ne na prvi stopnji, ampak pravnomočno – za verbalni delikt.

Slovenija je ponovno postala nek unikum. Smo edina država, ki je članica EU in ima obsojenega intelektualca – profesorja ljubljanske univerze – zaradi kritike, zaradi verbalnega delikta.

Tisti, ki bi morali prvi priti pred to hišo in protestirati, tisti, ki so leta 2007 pisali po Evropi peticijo, kako bo predsedovanje EU s strani naše vlade predstavljalo nevarnost za to unijo, tistih ni bilo nikjer. Neko anemično sporočilo je bilo dano slovenski javnosti in nič se ni zgodilo.

Minila bodo leta preden bo ta sodba verjetno razveljavljena, razen, če ne bomo naše vztrajanje okrepili in v času, ki ne sme biti tako oddaljen, dosegli potrebne reforme slovenskega sodstva in pravosodja nasploh, pa tudi drugih institucij.

To je prva stvar, ki se je zgodila in bi nas morala močno strezniti, ne samo nas, ki smo danes zbrani tukaj, ampak tudi vse, ki živimo v tej državi. Drug takšen signal pa je prišel včeraj in danes. Mi smo v ponedeljek slovenskemu političnemu vrhu predlagali interni sestanek, na katerem smo želeli od njih slišati predloge, kako popraviti to krivico, ki je bila prizadejana slovenski demokraciji v lanskem letu, ko je bilo dvoje volitev – tako državnozborske kot lokalne – zaznamovanih s sumom legitimnosti. Kako priti do nekih političnih odgovorov na vprašanje, kako ravnati v prihodnje. Kako dati neko politično piko na i tem dogodkom, potem ko smo praktično eno leto potrpežljivo čakali – tako kot so od nas zahtevali – na to, da se zadeve razrešijo po sodni poti.

Pravni epilog smo dobili, ampak materialno je pa še vse tako kot je bilo: so rezultati volitev, je vlada na podlagi teh rezultatov, je večina v državnem zboru, je predsednik državnega zbora in ta stvar, ki se ji reče legitimnost, je v demokraciji temeljnega pomena. Nobena demokracija brez legitimnosti ne funkcionira, je nekaj drugega od tega kar v bistvu pomeni ta beseda. In to je predvsem problem za njih. Oni so na položajih, kjer so po ustavi braniki te legitimnosti, čeprav nad nekaterimi samimi visi sum. Veliko vprašanje je, če bi vsaj dva od teh treh bila na teh položajih, če ne bi bilo zlorabe sodstva za odstranjevanje političnih nasprotnikov v lanskem letu. Ampak kljub temu smo mi eno leto potrpežljivo čakali, tako kot so nam vsi govorili. Počakajte na pravni razplet zadeve, na odločitve sodišč. Je prva stopnja, druga stopnja, tretja stopnja, četrta stopnja – no, na četrti stopnji smo dobili – te odločitve, potem pa je zavladala tišina. In zaradi te tišine smo mi v internem pismo – ki ga nismo poslali medijem, samo tem trem politikom po kurirju, niti ne po pošti – predlagali, da se usedemo in predvsem smo mi želeli slišati od njih predloge, kako zdaj ravnati. Nikjer nismo zahtevali – niti ene besede ni – predčasnih ali kot je rekel včeraj predsednik državnega zbora – jaz bom zdaj vedno rekel nelegitimen predsednik državnega zbora Brglez -, izrednih volitev, kar po njegovem pomeni pravzaprav izredne razmere. To je itak bedarija sama po sebi, ampak tega nismo zahtevali. Mi od njih terjamo predloge, kako rešiti to situacijo.

Janez Janša
Janez Janša © Twitter SDS

Oni so na teh funkcijah, so plačani za to, pravijo, da so legitimno na teh funkcijah, torej naj podajo odgovore. Namesto teh odgovorov, namesto nekega klica, kjer bi se skušali uskladiti za nek termin sestanka, ki bi vsem odgovarjal, je iz pisarne predsednika državnega zbora pismo romalo seveda na izpostavo foruma 21 na Pop TV. Pismo je bilo objavljeno in takoj potem je tudi že sledil napad na to pismo še preden se je to dalo sploh prebrati. Večina medijev je sploh najprej objavila odgovor, potem pa pismo.

Ta naš poskus je bil iskren, bil pa je tudi nek lakmus. Želeli smo slišati od tistih, ki so na teh odgovornih mestih – vsaj formalno, po ustavi so na teh mestih, če jih vodi nekdo drug v ozadju, to meine v tem trenutku ne zanima; pred zgodovinoi so oni odgovorni –, ali imajo odgovore na to vprašanje legitimnosti, ki se zastavlja. Tega ni mogoče ignorirati. In potem ko smo potrpežljivo čakali eno leto, da pride do pravnih razpletov, tako kot so od nas terjali, namesto nekega iskrenega vabila na ta pogovor smo dočakali ta napad. Včeraj od nelegitimnega predsednika državnega zbora, danes pa še od nelegitimnega predsednika vlade. V podobnem stilu.

Hkrati pa so danes cel dan v slovenskem parlamentu potekale tudi bralne vaje največje vladne stranke. Stranke Mira Cerarja, kjer so že za naprej skušali s spremembami zakonodaje zagotoviti, da bi v prihodnje podoben poskus zlorabe sodstva za odstranjevanje političnih nasprotnikov bil bolj učinkovit.

Slovenija
Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA) Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA)

Začelo se bo z zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji

Na Trgu republike v Ljubljani bo drevi slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek, ki bo potekal v duhu lani ukinjenega narodnega dneva spomina, pripravljajo Nova Slovenska ...

Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja: Utrinek iz slovesnosti 16.05.2023 (photo: ARO) Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja: Utrinek iz slovesnosti 16.05.2023 (photo: ARO)

Dan spomina

Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno ...