Dijaki
Vajeništvo kot priložnost za boljšo zaposljivost
Politika Petra Stopar
Gospodarstvo si že več let prizadeva za vnovično uvedbo vajeništva, na potrebo po tem vsako leto opozarja tudi vlado. V tem smislu bi bilo treba tesneje povezati šolo in podjetja, ki si želijo določenega kadra in mlade praktično usposabljajo že med izobraževanjem. Na nedavni konferenci so poudarili, da imajo države z izdelanim sistemom vajeništva nižjo raven brezposelnosti.
„Vajeništvo - Priložnost za boljšo zaposljivost?“ To je bilo vprašanje, na katerega so gospodarstveniki s kolegi iz Nemčije odgovarjali na konferenci Gospodarske zbornice Slovenije in iskali rešitve za povezovanje izobraževanja z gospodarstvom. Generalni direktor zbornice Samo Hribar Milič je ob tem ponovil mantro slovenskih gospodarstvenikov, da „člani tako slovensko-nemške gospodarske zbornice v Sloveniji kot člani naše zbornice nenehno jamrajo, da kljub visoki brezposelnosti v Sloveniji primanjkuje ljudi s kompetencami, ki jih lahko v našem gospodarstvu zaposlujemo“. Drugi problem je, kot dodaja, da se vse več mladih odloča za splošno srednješolsko in gimnazijsko izobraževanje, vse manj pa za tehnično. Spopasti se moramo z vprašanjem, kako dvigniti vrednost poklicnega izobraževanja tako pri mladih kot pri starših, saj imamo „še vedno precej stereotipov in napačne predstave“ o določenih poklicih.
Boštjan Zgonc z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport poudarja, da je Slovenija pred dvema letoma podpisala pristopno izjavo k evropski koaliciji za vajeništvo. V trenutnem šolskem sistemu imajo mladi status dijaka oz. učenca, ki se praktično izobražuje pri delodajalcu, v novem sistemu pa bi imeli mladi status vajenca, ki je zaposlen in se mora šolati.
„V prid vajeništvu govori naslednji argument: Učite se in zaslužite. To je za mlade najzanimivejši del. Nemčija ima z vajeništvom zelo dobre izkušnje. Brez tega ne bi bila tako uspešna. Menim, da je to dober zgled, po katerem lahko Slovenija prilagodi svoj sistem. Večina majhnih in srednjih podjetij namreč potrebuje usposobljene delavce, ki bi jih sami izobraževali, nato pa zaposlili za polni delovni čas,“ je povedala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen.
Jorg Engelmann iz Nemške gospodarske zbornice pa je poudaril, da sistem vajeništva predstavlja veliko svobodo za gospodarstvo, ki lahko tako samo odloča o izobraževanju svojih bodočih kadrov. Hkrati pa je to velika odgovornost in tega dvojega ni mogoče ločiti.
Direktorica Osrednjeslovenske gospodarske zbornice Marta Turk meni, da je treba vajeništvo čim prej urediti. „To bi moral biti normalen poslovni model. Država naj to podpre v tem smislu, da financira delež razlike. Mi bi lahko šli celo bolj naprej, da bi vsepovsod, kjer so ljudje na pomembnejših mestih v delovnih okoljih starejši od 50 let in bi morali še 15 let delat, začeti delati po štiri ali šest ur, za isto razliko pa na tem mestu zaposliti mladega človeka, kajti v letu ali dveh bo lahko ta starejši prenesel svoje znanje in izkušnje na mladega, ki bo delal naprej,“ je povedala v oddaji Pogovor o za naš radio.
Za dualni sistem se je že pred časom posebej zavzela tudi SDS. Njeni poslanci so v sredo v parlamentarni postopek spet vložili predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Dualni sistem bi bil po predlogu SDS uveden skupaj z že obstoječim sistemom poklicnega šolstva. Ker je gospodarstvo po oceni poslanske skupine še vedno v recesiji, „težko izplačuje nagrade za vajence in nagrade mentorjem in se pretežni del izvajanja tega programa prenese na državo, ki bi s subvencijami delodajalcem morala spodbujati njihovo zanimanje za izvajanje izobraževanja“. Sistem bi lahko uspešno financirali z evropskimi sredstvi, meni SDS.
