Hospic
Društvo Hospic praznuje 20. obletnico delovanja
Slovenija Marjana Debevec
Skrb za spremljanje umirajočih je v Sloveniji pred dvajsetimi leti dobila prvo javno priznano društvo. V Ljubljani je bilo namreč 6. junija 1995 ustanovljeno Slovensko društvo Hospic. Oblikovalo se je iz Skupine za spremljanje hudo bolnih in umirajočih, ki je nekaj let pred tem zaživela pri Škofijski Karitas Ljubljana. Društvo tudi danes opravlja svoje poslanstvo po vsej Sloveniji. Njegov jubilej je delno zasenčila negotova prihodnost Hiše Hospic, ki je v finančnih težavah, po drugi strani pa ji grozi prevzem.
Slovensko društvo Hospic že dvajset let spremlja umirajoče na njihovem domu in to štiriindvajset ur na dan. S svojim delom odgovarjajo na potrebe strokovnih delavcev in ljudi, ki jih obstoječi programi ne predvidevajo. Tudi Hiša Hospica v Ljubljani je bila ustanovljena iz potrebe, saj mnogi bolniki zaradi različnih okoliščin v zadnjem obdobju življenja ne morejo ostati doma. Duša Hospica je bila prvih sedem let zdravnica Metka Klevišar, ki se je že v sedemdestih letih posvetila celostni oskrbi in negi ostarelih ljudi. Izkušnje z Dunaja je prenesla tudi v Slovenijo. Ko je zaživela Karitas, je pod njenim okriljem zaživela skupina za premljanje hudo bolnih in umirajočih. Metka Klevišar je s sodelavci s kratkimi seminarji v nasledniih letih uspodobila veliko število prostovoljcev, ki so del svojega prostega časa posvetili umirajočim. Iz tega se je v letu 1995 razvilo Slovensko društvo Hospic, ki je bilo uradno ustanovljen 6. junija. V njegovem statutu piše, da je to združenje državljanov, preko katerega njegovi člani uresničujejo svoje interese s področja psihosocialne pomoči hudo bolnim, umirajočim, njihovim svojcem in žalujočim. Združenje si obenem prizadeva za spoštovanje človeškega življenja od spočetja do njegovega naravnega konca ter odklanja evtanazijo. Prva predsednica društva je postala Metka Klevišar.
Po dvajsetih letih društvo še vedno vrši svoje poslanstvo. Zatika se le pri Hiši Hospic, ki je morala zaradi finačnih težav pred tedni zapreti svoja vrata. Vodstvo hiše skupaj s pristojnim ministrstvom išče možnosti za rešitev nastalih težav. Predsednica društva in hiše za spremljanje umirajočih Renata J Roban je sredi tedna zagotovila: „Bolnike bomo sprejeli takoj, ko bomo imeli zagotovljena finančna sredstva, da lahko z njimi izvršujemo celostno hospic oskrbo.“
Dan zatem so se oglasili v Lekarni Ljubljana in predstavili svoj predlog za rešitev Hiše hospic. Ustanoviti nameravajo nov zavod, ki so mu dali ime Ljubhospic in bi pod okriljem občine Ljubljana začel delovati v septembru. Renata J Roban se ob tem sprašuje: „Eno vprašanje je tudi, zakaj nov zavod, ker v Slovenskem društvu Hospic tak zavod že imamo.“
Kot je pred leti povedala Metka Klevišar, na začetku pri Hospicu niso imeli nikogar za sabo, ne politike in ne kapitala. Začeli so z velikim navdušenjem. Zavedala se je pa, da vsaka stvar počasi preraste v organizacijo. In če organizacija hoče živeti, potrebuje strukturo in denar, pa še politiko. Za tisto delo pred dvajsetimi leti vsega tega niso potrebovali. Tako kot takrat, so tudi danes med nami umirajoči, ki rabijo pomoč bližnjega.
