Rojaki so škofa pozdravili s šopkom nageljnov
80 let romanj v Habsterdick
Matjaž Merljak
1. maja so se rojaki na vzhodu Francije tradicionalno zbrali v Habsterdicku. Počastili so svetega Jožefa in Marijo. Pri popoldanskem delu romanja se jim je pridružil krajevni škof ordinarij Lagleiz.
Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin, nam je povedal, da sta v Habsterdicku na meji med Francijo in Nemčijo dve Marijini podobi: čenstohovska in brezjanska Marija.
Romanja je pred 80-imi let začel župnik Grims, in sicer zaradi preklinjanja rojakov. Zdaj te navade ni več, rojaki pa še vedno romajo v zahvalo.
Romanje ima tudi povezovalni značaj, saj se rojakom z vzhoda Francije pridružijo tudi iz bližnjih pokrajin v Nemčiji in drugih državah. Ob oltarju sta bila tako letos tudi slovenska duhovnika dr. Zvone Štrubelj iz Bruslja in Janez Modic iz Mannheima, ter tudi francoski dekan iz Merlebacha in drugi lokalni duhovniki.
Za doživeto bogoslužje sta poskrbela cerkveni mešani pevski zbor in zbor Jadran.
Po maši so imeli v Freyming-Merlebachu v prostorih slovenske misije kosilo. Udeležilo se ga je 110 rojakov. Popoldanski progam se je nadaljeval v kapeli svetega Jožefa, kjer je v stranskem oltarju kapela s podobo Marije Pomagaj. Najprej je bil koncert, nato pete litanije Matere Božje in nato še blagoslov z Najsvetejšim. Tega dela se je udeležil tudi škof v Metzu Jean Christoph Lagleiz, prvič v tej vlogi. Srečanje je bilo zelo prisrčno, nagovorilo ga je petje, še posebej pesem Večerni ave, ogledal si je tudi prostore misije, ki jih je ob tej priložnosti prvič varovala policija.
Jože Kamin je spregovoril še o podobi Marije Pomagaj, ki je šla v svet izseljenstva. Rudarji so jo nosili s seboj kot podobico, kot duhovnik jo je srečal v zadnjih trenutkih v bolnišnicah ali po domovih. „To je duhovna dimenzija slovenskega naroda, ki je poseben Marijin častilec, ki se po Mariji zateče k Bogu,“ je povedal ter dodal, da so podobe nastajale tudi v novi domovini na francoskih tleh. Te so bolj ali manj podobne originalu. Zanimiva je zgodba podobe v Freyming-Merlebachu, kjer ima Marija zelene oči in je opisana tudi v knjigi pričevanj, ki so jo lani izdali frančiškani na Brezjah.
