V Slovenijo 702 begunca?
Slovenija Marta Jerebič
V Slovenijo naj bi v prihodnjih dveh letih iz Italije in Grčije preselili približno 500 prosilcev za azil iz Sirije in Eritreje. Tako predlaga Evropska komisija. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav naj bi jih sprejela še približno 200 oziroma skupaj 702 begunca.
Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 297 ljudi iz Italije in 198 iz Grčije, kar je skupaj 495. To pomeni, da bo na Slovenijo padel 1,24-odstotni delež ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, so prosilci za azil in so že v eni izmed držav Evropske unije.
Na preselitev sicer čaka 40.000 ljudi, od tega 24.000 iz Italije in 16.000 iz Grčije. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so lani vstopili v omenjeni državi. Evropska komisija je predstavila tudi podroben predlog za preselitev 20.000 ljudi, upravičenih do mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj Unije. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih tako sprejela 1,03 odstotka ali 207 ljudi. Skupno število beguncev, ki naj bi jih sprejela Slovenija, tako znaša 702.
Članice bodo iz Evropskega sklada za azil, migracije in integracijo prejele 6.000 evrov za vsakega človeka, ki ga bodo sprejele v sklopu sheme. V podporo tej dveletni shemi bo iz proračuna Evropske unije namenjenih 240 milijonov evrov.
V Bruslju želijo, da bi bili obe shemi obvezni. A članice v glavnem niso naklonjene kvotam in napovedujejo temeljito razpravo o predlogih. Proti so Poljska, Francija, Velika Britanija, Španija, Madžarska, Slovaška in Estonija.
Slovenski premier Miro Cerar je pred dobrim tednom spomnil na dogovor Evropskega sveta, da naj bi bi bilo sprejemanje beguncev prostovoljno. Zunanji minister Karl Erjavec pa meni, da je prav, da Slovenija v imenu solidarnosti sprejme določeno število beguncev. Kot je poudaril, so konkretne številke v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. Tu so pojasnili, da bodo predloge temeljito preučili ter pripravili stališča, ki bodo temeljila na upoštevanju zmožnosti Slovenije in ohranjanju ravni notranje varnosti države.
