Sloveniji štiri priporočila iz Bruslja
Slovenija Petra Stopar
Slovenija je iz Bruslja dobila štiri priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje v tem in prihodnjem letu. Evropska komisija se je osredotočila na izzive na sedmih področjih: javne finance, zdravstvo, bančni sistem in dostop do financiranja, trg dela, plačna ureditev, pokojninski sitem ter posodobitev uprave in pravna država. Da bo država letos dobila manj priporočil kot lani, je že včeraj ocenil finančni minister Dušan Mramor.
Cilj Evropske komisije za povezavo je, da ta doseže zadovoljivo gospodarsko rast, posledično zaposlovanje, naložbe in konkurenčnost. A države morajo slediti njenim priporočilom. Slovenija je po izvajanju teh v lanskem letu na drugem mestu v uniji, za Veliko Britanijo. „Napredek je bil narejen dosežen pri celi vrsti priporočil: glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ, trga dela, bančnega sektorja, privatizacije, prestrukturiranja podjetij, določen napredek pa tudi pri podjetniškem okolju in javni upravi,“ je dejal Mramor.
Kar zadeva javnofinančni primanjkljaj, ga moramo letos oklestiti pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, kar za zdaj dobro kaže, saj nam Bruselj za letos napoveduje 2,9-, za prihodnje leto pa 2,8-odstotni primanjkljaj. In ker je Slovenija edina članica unije, ki v zakonu še nima določenega fiskalnega pravila, jo je komisija pozvala k sprejemu le-tega. Mramor je kolegom že včeraj pojasnil dogajanje v zvezi s tem in potrebo po dvotretjinski večini za njegovo sprejetje ter izrazil pričakovanje, „da bomo v junij zakon sprejeli, če ga nam bo uspelo uskladiti“.
Bruselj Sloveniji priporoča, naj nadaljuje dolgoročno reformo pokojninskega sistema ter do konca leta sprejme reformo sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe.
V drugem priporočilu komisija državo poziva, naj pregleda mehanizem za določanje minimalne plače, zlasti vlogo nadomestil, naj poveča zaposljivosti nizkokvalificiranih in starejših delavcev ter sprejme ukrepe za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti in zagotovi ustrezne spodbude za podaljšanje delovne dobe. Slovenija naj tudi zmanjša obseg slabih posojil v bankah, nadaljuje prestrukturiranje podjetij ter izboljša dostop do financiranja za malo gospodarstvo.
Četrto priporočilo pa se nanaša na reforme civilnega pravosodja, ki morajo prispevati k skrajšanju sodnih postopkov.
