Pritisk na Grčijo vse večji; odlog odplačil zavrnjen
Rok Mihevc
V Washingtonu poteka redno spomladansko srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank članic Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Tam sta tudi minister Dušan Mramor in guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki bosta s predstavniki obeh ustanov govorila o makroekonomskem položaju v Sloveniji.
Na srečanju pa je sicer v središču pozornosti Grčija. Pritisk na njo se zaradi prepočasnega napredka pri reformah, ki jih zahtevajo njeni posojilodajalci, vse bolj stopnjuje. Evropska komisija je sporočila, da z dosedanjimi ukrepi ni zadovoljna, tudi predsednica Mednarodnega denarnega sklada je zavrnila možnost za odlog odplačila dolga, kritičen do Aten je tudi nemški finančni minister.
Minister Wolfgang Schäuble je že poudaril, da lahko članice območja evra Grčiji pomagajo le, če dobijo nekaj v zameno. Njegov kolega iz Grčije Janis Varufakis je vnovič ostro kritiziral stroge zahteve kreditodajalk. Narobe bi bilo, če bi podpisali sporazum o obljubami, ki bi škodovale grškemu gospodarstvu, je dejal. Za Atene je zelo pomembno hitro priti do rešitve, zato so po njegovih besedah popolnoma pripravljeni na kompromise, a dodaja, da ne bodo soglašali z nobenimi ukrepi, ki bi ponovili napake iz preteklosti.
Predsednica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagard pa se je odzvala na poročanje poslovnega časnika Financial Times, da naj bi Grčija kreditodajalke neuradno zaprosila, da bi zapadle obresti poravnala pozneje, kar pa je bilo zavrnjeno. Odlog obveznosti zagotovo ne bi bilo nekaj, kar bi bilo v sedanjih razmerah mogoče priporočiti, je dejala Lagardova. Samo v maju in juniju mora sicer Grčija skladu nakazati 2,5 milijarde evrov. Tako je grška kriza zasenčila redno spomladansko srečanje mednarodnega sklada in svetovne banke, kjer se ministri in guvernerji zbirajo, da bi se posvetovali o napredku svetovnega gospodarstva. O tem je Lagardova povedala: „Res je, da hitro rastoča gospodarstva ne rastejo tako hitro, kot so bile sprva napovedi. Rast ni bila tako hitra kot lani iz očitnih razlogov. Ne gre pa zato, da bi obstajala kohezivna skupina, v kateri bi vse države drsele navzdol. Seveda se gospodarstva nekaterih držav upočasnjujejo bolj kot druga. Torej imamo neko mešano sliko, proti kateri vendarle stoji finančna stabilnost in neko tveganje v porastu.“
Spomladanska srečanja so namenjena pregledu stanja svetovne ekonomije in razvojnih vprašanj. V zadnjem času vre zaradi ameriškega kongresa, ki noče potrditi reform, s katerimi bi države v razvoju v obeh ustanovah dobile večjo moč soodločanja.
