Zakaj molči varuhinja človekovih pravic?
Slovenija | 28.04.2015, 13:33
Na odločitev ustavnega sodišča, ki je prejšnji teden soglasno razveljavilo sodbe vseh treh stopenj sodišč v zadevi Patria, se je danes odzvalo društvo Evropska Slovenija. Kot so zapisali, je odločitev potrdila, da so imeli prav, ko so že pred časom opozarjali na sporno plat zadeve.
Društvo Evropska Slovenija pravi, da je ustavno sodišče s tem, ko je sodbe razveljavilo in zahtevalo, da se primer dodeli drugemu sodniku v novo odločanje, vsaj deloma upravičilo naziv branika človekovih pravic v Sloveniji. Toda takšno odločitev bi moralo sprejeti preden so žrtve nepoštenega sodnega postopka morale na prestajanje zapornih kazni. S tem so namreč nastale nepopravljive posledice, saj izgubljenih ali bolje rečeno ukradenih mesecev za rešetkami ni mogoče vrniti. Pravica zamujena je pravica odrečena, poudarjajo. Hkrati dodajajo, da so imeli še kako prav, ko so opozarjali, da je državno tožilstvo v zadevi Patria celoten primer zgradilo na nesklepčnem obtožnem predlogu, ki ni vseboval niti konkretiziranega opisa storitve kaznivega dejanja. „Sodišče je to ključno pravno pomanjkljivost z retoričnim trikom prikrilo in se samo postavilo v funkcijo »sodnika-tožilca« ter proces zaključilo z obsodilno sodbo.“
Zaskrbljujoče pa je po mnenju Evropske Slovenije to, da ob tako hudih kršitvah človekovih pravic, kot so se zgodile v procesu Patria, tako z vidika varovanja demokratične ureditve v Sloveniji kot varovanja človekovega dostojanstva, molčijo vsi ključni varuhi tega instituta. „Zakaj molči varuhinja človekovih pravic, ki je »nadzornik oblasti, saj s svojim delovanjem omejuje njeno samovoljo pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine?« Niti v javnosti niti na njeni spletni strani ni mogoče najti kritike delovanja sodišč v tem primeru, kaj šele obsodbe konkretnih dejanj, opažajo v omenjenem društvu, kjer se sprašujejo tudi, zakaj molči Amnesty International, ki zase pravi, da je »eden najmočnejših glasov za zaščito človekovih pravic? Potem jim tudi ni jasno, zakaj molči predsednik republike, ki bi lahko s „svojo državniško in moralno avtoriteto bistveno pripomogel k preseganju ideološkega razkola, ki se vsa leta v družbi načrtno ustvarja. Predsednik s plašnicami je morda všečen, ni pa državotvoren.“
V Evropski Sloveniji so poleg tega izrazili razočaranje, ker se je izkazalo, da odločba Ustavnega sodišča ne prinaša pozitivnega premika v pravosodnem kolesju. Predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, kljub temu da mu je Ustavno sodišče jasno sporočilo, da v procesu ni poskrbel niti za videz nepristranskosti, ne misli odstopiti. „Z ljudstvom si ni upal soočiti, v ogenj je poslal svojega tiskovnega predstavnika. Sodnica Barbara Klajnšek, ki bi morala obtožni akt, ki ne ustreza pravnim normam, zavreči, prav tako ne vidi potrebe po odstopu. Vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca namesto politično motivirani obtožni akt skrbi, kako bo odločitev Ustavnega sodišča vplivala na pregon korupcije v državi. Malodane isti besednjak je na novinarski konferenci uporabila tudi predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk, bolj znana po titovkah, ki je ob tem celo dejala: »Stojim za delom vseh naših sodnikov«. Po mnenju društva Evropska Slovenija je tako očitno, da do premika v posvečenih pravosodnih glavah ni prišlo, spoznanje, da takšno ravnanje terja prevzem odgovornosti, ni dozorelo. „Boj za državo vladavine prava se zato nadaljuje.“
