V lokalnih skupnostih ogorčenje zaradi osnutka mreže urgenc

Slovenija | 23.04.2015, 13:54 Marta Jerebič

Ministrstvo za zdravje je včeraj predstavilo novo organizacijo nujne medicinske pomoči, ki bo v celoti začela delovati predvidoma v začetku leta 2019. Osnutek mreže predvideva 12 urgentnih centrov in 18 satelitskih urgentnih centrov. A predlog že sproža burne odzive predvsem v lokalnih skupnostih, kjer naj bi ukinili urgence, pa tudi v opozicijskih strankah. Ministrica Milojka Kolar Celarc očitke zavrača in poudarja, da je strokovna skupina mrežo pripravila izključno na osnovi strokovnih kriterijev. Pravilnik o nujni medicinski pomoči bo sicer sedaj 30 dni v javni obravnavi. Na to temo pa bo 8. maja na Brdu pri Kranju tudi posvet z vsemi deležniki.

Prednosti novega sistema naj bi bile štiri: enovita obravnava pacienta od klica na številko 112 do končne oskrbe, delovati bosta začela dva dispečerska centra v Mariboru in Ljubljani, ki bosta razporejala mobilne enote in reanimobile na terenu, vzpostavil se bo mednarodno uveljavljen triažni sistem, po katerem bo najprej obravnavan tisti, ki pomoč najbolj potrebuje, družinski zdravniki bodo v ambulantnem delu razbremenjeni urgentnega dela. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc poudarja, da bodo z reorganizacijo urgentnih centrov zagotovili enovit sistem, »ki bo pacientom prijazen, dostopen, najmanj enako ali še bolj kakovosten in varen za vse prebivalce v Republiki Sloveniji.«

A v lokalnih skupnostih, kjer naj bi ukinili urgence, so ogorčeni. Direktor kamniškega zdravstvenega doma Sašo Rebolj: »V Kamniku smo šokirani nad tem podatkom, da naše urgence na tem seznamu ni več. Šokirani smo tudi nad dejstvom, da smo bili najprej o tem obveščeni iz medijev, ne pa neposredno s strani ministrstva. Mislim, da je taka rešitev nesprejemljiva.«

Prav za kamniški primer se je oglasil tudi vodja poslanske skupine Nsi, Matej Tonin, sicer občinski svetnik v Kamniku. Meni, da gre pri predlagani rešitvi za sporno lobiranje članov vladne strokovne skupine, ki pripravlja spremembe, saj je članica te strokovne skupine tudi vodja nujne medicinske pomoči v Domžalah. Ministrica za zdravje si po njegovi oceni s tovrstnimi spornimi spremembami žal dodaja le novo točko v interpelaciji.

Očitke je Celarčeva v Odmevih na TV Slovenija zavrnila. Pojasnila je, da je resda ena članica te strokovne skupine sedaj zaposlena v Domžalah, a da je strokovna skupina mrežo pripravila izključno na osnovi strokovnih kriterijev. Na območju Domžal je veliko več prebivalcev, je dejala in dodala, da je bilo v preteklosti več intervencij v Domžalah kot v Kamniku. A Rebolj opozarja: »Mreža, ki zagotavlja enakomerno čim večjega števila prebivalstva seveda ne more biti koncentrirana okrog Ljubljane, kot je to v primeru Ljubljane in Domžal, potem pa praktično od Kamnika, preko Kamnika, do Velenja in Celja ni več nobene enote.«

Podobne pomisleke kot v Kamniku so že pred pripravo mreže imeli tudi v Krškem in Ormožu.