Prihaja nova deklaracija o slovenski zunanji politiki

Politika | 18.04.2015, 10:00 Petra Stopar

Državni zbor je v tem tednu gostil še zadnjo javno predstavitev mnenj o osnutku deklaracije o zunanji politiki. Na tokratno predstavitev so bili vabljeni nekdanji zunanji ministri, dosedanji predsedniki zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora in številni predstavniki strokovne in druge zainteresirane javnosti. Kot je povedal zunanji minister Karl Erjavec, je zdajšnja, tretja različica osnutka, poskus iskanja najmanjšega skupnega imenovalca.

Nova deklaracija o slovenski zunanji politiki bo nadomestila dokument iz leta 1999. V njej naj bi bil jasno določen interes Slovenije na tem področju ter kakšni so njeni cilji in prednostne naloge.

Minister Erjavec je na javni razpravi povedal, da je poleg deklaracije pripravljen tudi strateški dokument, ki sledi ciljem in nalogam iz deklaracije. Strateški dokument med drugim vsebuje tudi oceno mednarodnih odnosov in položaja Slovenije v mednarodni skupnosti. Oceno je povzel z besedami: »Poslabšanje mednarodnega in evropskega varnostnega okolja, nove grožnje in izzivi, zlasti ukrajinska kriza, pojav Islamske države, teroristična nevarnost tudi na evropski celini, spremenjena Evropska unija, prizadevanje za konkurenčnejši globalni položaj Evropske unije, iskanje identitete in razvoj institucij, nevarni populizmi, razvoj odnosov med ZDA in Kitajsko, med ZDA in Rusijo ter med Kitajsko in Rusijo, prizadevanje za izhod iz recesije ter vloga diplomacije pri tem, zahtevno zagotavljanje varnosti z orodji multilateralizma, napredek mednarodnega kazenskega pravosodja, izzivi globalizacije, uresničevanje nacionalnih interesov in obveznosti RS v EU in Natu.«

Med cilji osnutka deklaracije so poudarjeni varnost in blaginja države, urejeni dvostranski odnosi, dvigovanje ugleda in prepoznavnosti države, zlasti kot uspešne članice unije, v katere jedru želi biti. Med prednostnimi nalogami pa so gospodarska diplomacija in podpora slovenskim podjetjem v tujini, krepitev vidnosti države v Natu, nadgradnja prisotnosti na Zahodnem Balkanu, skrb za manjšino v sosednjih državah in Slovence po svetu ter dejavno zavzemanje za človekove pravice.

Od nekdanjih zunanjih ministrov je na razpravi spregovoril le Dimitrij Rupel, ki je bil do osnutka zelo kritičen. Meni, da se mešajo vrednote slovenske zunanje politike, prednostne naloge in da ni jasno zapisan nacionalni interes. Za primer je ponazoril, da demokratična usmeritev ni cilj, ampak vrednota. O enem izmed delov deklaracije, kjer so pripravljavci opisovali državniško usmerjeno zunanjo politiko in si zastavili cilj iskanja širokega soglasja pri ključnih mednarodnih odločitvah in pomembnejših kandidaturah, je dejal, »da je najbolj fiktiven«. »Namreč, spomnimo se vloge ministrstva za zunanje zadeve pri podpori kandidature Alenke Bratušek za komisarko in pri podpori Danila Türka za generalnega sekretarja OZN. Slovenska zunanja politika oziroma MZZ v nobenem primeru nista delovala niti državniško niti nista iskala širokega soglasja, nasprotno, postavila sta se v aktivistično držo in zagovarjala ekstremiste,« je spomnil Rupel.

Nekdanja predsednika zunanjepolitičnega odbora Državnega zbora Jelko Kacin in Janja Klasinc sta predlagala določene popravke in dopolnitve, predvsem pa sta pogrešala več »samozavesti pri odnosu do Zahodnega Balkana«. »Po mojem mnenju članstvo v zvezi Nato ali v Evropski uniji ne bi smel biti cilj, ampak sredstvo za dosego ciljev. In ta sredstva smo dosegli. Pravi cilji pa so morda tisti, ki jih avtorji deklaracije opisujejo na drugi strani tega besedila, to pa so mir, varnost, stabilnost, prepoznavnost Slovenije in zlasti blaginja naših ljudi,« je povedala Klasinčeva.

Med tistimi, ki so še predstavili stališča o osnutku deklaracije, je bil tudi Laris Gaiser iz Slovenskega panevropskega gibanja, ki je omenil možnost povezovanja Slovenije s sosedami po primeru držav Beneluksa: »Če bi Slovenija prevzela, in mi upamo in smo pripravljeni pri tem tudi sodelovati, eno pobudo, kjer bi združevala Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo, Hrvaško v mittel-evropsko oz. centralno evropsko povezavo, bi pridobili na moči, državnem interesu in v stabilnosti znotraj Evrope, kjer se konfrontirajo različne sile in na naši stabilnosti in miru.«

Osnutek deklaracije bo zdaj kmalu obravnavala vlada, Državni zbor pa naj bi jo sprejel nekje do sredine julija.