Slovenija ima velik potencial za razvoj socialnega podjetništva
Politika Petra Stopar
V naši državi je po zadnjih podatkih registriranih približno 60 socialnih podjetij, katerih poslanstvo je reševanje družbenih, okoljskih in drugih problemov ter zaposlovanje težje zaposljivih skupin prebivalstva. A številka ni realna, saj se po ugotovitvah sogovornikov v oddaji Pogovor o pri nas skriva še več podjetij, ki delujejo po načelih družbeno odgovornega podjetništva, toda zaradi različnih razlogov nimajo statusa. Gostje so izrazili prepričanje, da je prihodnost tega podjetništva v Sloveniji obetavna, vlada načrtuje tudi spremembe zakona in dopolnitev strategije za obdobje do leta 2025.
Poleg približno 60 socialnih podjetij, ki so registrirana, obstajajo tudi različni tipi pravnih oseb, ki delujejo na področju socialne ekonomije, kot so zaposlitveni centri, invalidska podjetja in zadruge, ki dejansko tvorijo od sedem do osem tisoč delovnih mest za ranljive skupine v Sloveniji, je povedal državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, pristojen za to področje, Tadej Slapnik. Ob tem je poudaril, da je potreben premik s trenutno prevladujočega motiva za ustanovitev in registracijo socialnega podjetja, ki je pridobitev konkretnih evropskih sredstev ali neke subvencije. »S tega preskoka je potrebno priti. To imamo namen spodbuditi tudi z novelo zakona, da bo bistveno lažje in bolj enostavno pridobiti status in da bo sam status pomenil to, da bo socialno podjetje na nek družbeno merljiv način izkazovalo svoje pozitivne družbene učinke. Da bo to vodilo. Če zapeljemo v to smer, bo tudi večje število socialnih podjetij in tudi večja prepoznavnost tega modela s strani potrošnikov, kar posredno pomeni tudi trg in dostop do storitev, kar je nenazadnje pogon za delovanje socialnih podjetij,« je pojasnil.
Po ugotovitvah Kristjana Strojana z Društva Mladinski ceh, ki je del podpornega okolja, so se mladi in tudi starejši posamezniki v zadnjih štirih letih za zagon lastnega podjetja, a s socialno noto, odločali zaradi brezposelnosti. Žal pa so v to vstopali brez podjetniške ideje in pripravljenosti na neka tveganja. Kot je dodal, mora biti ustanovitelj takšnega podjetja najprej sam socialni podjetnik. »Šele v tem procesu dvomesečne šole ga opremimo z vsemi potrebnimi znanji,« je povedal in dodal, da podporno okolje še ni dovolj razvito, prav tako niso dovolj določeni viri financiranja.
Ob tem je predsednica Slovenskega foruma socialnega podjetništva Dušanka Lužar Šajt pojasnila, da si tudi v forumu prizadevajo podporno okolje umestiti v Sloveniji tudi na sistemski ravni in meni, da »smo na dobri poti tudi s projektno vladno skupino, da se bo podporno okolje tudi sistemsko vzpostavilo v naših regijah in da se bodo poenotili tudi standardi«.
Kot je dejal finančni strokovnjak in predsednik uprave Sklada 05 Primož Šporar, zgodbe iz tujine in tudi od doma dokazujejo, da se s socialnim podjetništvom da preživeti. »Mislim, da tudi ni nič narobe, če dobimo nekaj nesramno bogatih socialnih podjetnikov, ki bodo peljali razvoj naprej, pa ne v negativni konotaciji, ampak v tem, da bodo dokazali, da je korelat med družbenim učinkom in dohodkovno platjo zelo izrazit.« Meni, da potrebujemo zgodbe o uspehu, ki nam bodo dale motivacijo za naprej.
Čeprav dobiček ni tisti, na katerega bi moral najprej gledati socialni podjetnik pri ustvarjanju svojega podjetja, pa so sogovorniki opozorili, da nikakor ni mišljeno, da bi ga morali preprečevati. »Po veljavni zakonodaji je razdeljevanje tega dobička med lastnike kapitala omejeno, največ dvajset odstotkov se ga lahko razdeli, vse ostalo pa se reinvestira v podjetje,« je dodal Slapnik.
Posnetek celotne oddaje najdete v našem Audio arhivu "Pogovor o".
