"Za otroke gre!"
Zakaj je prepoved referenduma neustavna
Slovenija Marjana Debevec
Kot smo že poročali je koalicija Za otroke gre! v sedemdnevnem roku oddala ustavni spor oz. ustavno pritožbo zoper sklep državnega zbora o prepovedi referenduma. V pritožbi predlagajo dopustitev referenduma. Ker je po njihovem prepričanju sedemdnevni rok, ki ga je postavil predsednik državnega zbora Milan Brglez, prekratek, nezakonit in protiustaven, predlagajo tudi, da ustavno sodišče določi rok, v katerem bodo pritožbo dodelali in dodatno utemeljili.
V Koaliciji za otroke gre, predlagajo, da Ustavno sodišče sklep, s katerim je Državni zbor prepovedal referendum, razveljavi oz. odpravi ter s tem odloči, da se dovoli nadaljevanje zbiranja podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma ter dopusti zakonodajni referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ob tem predlagajo, da ustavno sodišče določi ustavno skladen rok za oddajo dopolnitve njihove argumentacije, saj je rok, ki ga je določil predsednik državnega zbora po njihovem prepričanju prekratek, nezakonit in protiustaven. Sovoditeljica koalicije Za otroke gre! Metka Zevnik je za naš radio povedala, da ravnanje državnega zbora in njenega predsednika ocenjujejo kot zlorabo oblasti.
• Državni zbor novelo ZZDR sprejemal izjemno hitro, po skrajšanem postopku in z zlorabo poslovnika.
• Rok za zbiranje podpisov je bil nezakonito in protiustavno skrajšan na samo 4 dni.
• Predsednik Državnega zbora je sporni sklep objavil v Uradnem listu še isti dan, le nekaj ur po izglasovanem sklepu, kljub temu, da je bilo glasovanje šele ob 19:23:59 uri.
• Sporni sklep je bil pobudnikoma referenduma poslan že ob 20.01 z e-pošto ter pred 20.uro že bil oddan na pošti kot priporočena pošta pobudnikoma referenduma.
• Državni zbor v sprejetem sklepu ni dal pravnega pouka, ampak ga je brez jasnih pravnih podlag določil kar sam predsednik Državnega zbora! V pravni državi je pravni pouk sestavni del posamičnega konkretnega pravnega akta, s katerim se odloča o pravni pravici, koristi ali obveznosti posameznika, ne pa del ločenega obvestila. Predsednik državnega zbora je kot možno pravno sredstvo samovoljno in kot nepristojna oseba določil ‘sprožitev ustavnega spora’ ter prav tako samovoljno in brez pravne podlage, nezakonito in protiustavno dodelil sedemdnevni, torej najkrajši rok, ki ga pozna slovenska pravosodna praksa.
Argumenti so v ustavnem sporu pojasnjeni na 17 straneh. V njem najprej poudarjajo, da je državni zbor novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sprejemal izjemno hitro, po skrajšanem postopku in z zlorabo poslovnika. Navedli pa so tudi nekaj drugih neustavnosti in sicer neustavnost sklepa o zavrnitvi razpisa referenduma o noveli ZZZDR, zaradi neobstoječe pravne podlage sklepa in napačne smiselne razlage Zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter nezakonitost sklepa DZ ter kršitev pravice do pravnega sredstva.
V drugem sklopu pa so navajali vsebinske argumente zaradi katerih, bi bila nedopustitev referenduma o noveli omenjenega zakona s strani ustavnega sodišča v nasprotju z ustavo in bi predstavljala grob poseg v ustavno zajamčeni pravici do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in pa do referendumskega odločanja po 90. členu ustave Republike Slovenije.
V tretjem sklopu pa navajajo vsebinske razloge, ki potrjujejo protiustavnost novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
„Dokazujemo, da ZZZDR ne predstavlja zakona, ki bi odpravljal protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost (po 4. alineji 2. odstavka 90. člena ustave)“.
Zatem pa navajajo tudi argumente, s katerimi dokazujejo (ne)sorazmernost morebitnega posega v pravico do referenduma. „Dokazujemo, da poseg v pravico do referendumskega odločanja ne bi temeljil na stvarno upravičenem cilju (tretji odstavek 15. člena ustave) in ne bi bil v skladu s splošnim načelom sorazmernosti kot enim izmed načel pravne države (2. člen ustave)“, je še povedala Metka Zevnik iz koalicije Za otroke gre.
