Čmrlj
Svetovni dan apiterapije
Rok Mihevc
30. marec je svetovni dan apiterapije. Gre za uporabo čebeljih produktov za preprečevanje, zdravljenje ali okrevanje nekaterih bolezni. Danes je to že v mnogih državah uveljavljena veda, ki koristno dopolnjuje klasično medicino, vedno bolj pa se jo poslužujemo tudi v Sloveniji.
O tej uporabni metodi za zdravje, je za naš radio spregovoril član Čebelarske zveze Maribor in čebelar Karl Vogrinčič. »Beseda apiterapija je sestavljena iz dveh beseh - »api«, ki pomeni čebela in »terapija«, torej zdravljenje. Je zdravljenje s čebeljimi pridelki, vse kar nam čebela daje, je dobro za naše zdravje. Čebela je na zemljo poslana ravno za to in samo na nas je, da znamo to pravilno uporabiti.«
Čebelji produkti, ki so koristni so med, cvetni prah, propolis, matični mleček, pa tudi čebelji pik in strup. Da je tudi pik koristen, je ugotovil utemeljitelj in začetnik apiterapije mariborski zdravnik Filip Terč. Pri nekem bolniku je ugotovil, da so revmatične težave popuščale, če so ga opikale čebele. Zdravil je tako, da je na obolela mesta polagal čebele, ki so zbadale svoje žela v kožo bolnika v njej puščale strup. »Pri 600 pacientih je imel 85 odstotni uspeh pri zdravljenju revmatske bolezni. Zato so na kongresu Apiterapije leta 2006 določili, da je 30 marec, ki je rojstni dan Filipa Terča, svetovni dan apiterapije. In predlog za to je dal čebelar iz Mehike.«
Tudi pri nas se povečuje zanimanje za apiterapijo, a Vogrinčič opozarja, da je odnos do čebel še vedno precej zanemarjen. »Slovenci imamo na eni strani zelo ljubeč in pozitiven odnos do čebel, na drugi strani pa vidimo, da so naše vrednote padle in z naravo delamo nepravilno. Podajamo se v monokulturo, uporabljamo insekticide in strupe, in s tem pobijamo tudi čebelo. Naravo smo v zadnjih dvesto letih tako zastrupili, da čebela sama ne more več živeti.«
